Kapitanov dnevnik... Day No. 1... SeaDate 16.1.2010
17sto... Po tem ko je agent vsaj 10x prestavil uro odhoda se vendarle vkrcam... še vedno mu ni jasno kakšne vrste špijona sem... ura točno 17sto ur... lokalni čas... čaku sem ga od prejšnjega dne opolnoči... cepec... ziher je vedu, ampak se je pomoje mal delu norca... kinezi pač... kinezi brez matične države... deportirani na Taiwan... tile so najhujši...
Ko komi prilezm po štengah na krov, me že pričaka prvi oficir... faca... en mulo, mlajši od mene... švaba... suhljat, blond... komi mi stisne roko od šibkosti... me pele v oficirsko družilno kabino, kjer me pričaka kapitan osebno... kapitan in še par majstorov... švabe... vsi mladi... kapitan je 3 leta starejši od mene... mal me začne skrbet, kdo bo dejansko upravljal tole mrcino... ipak je pot dolga...
17:30... večerja v messrumu... končno normalna hrana... nazadnje sem neki res normalnega jedu v Moskvi... zadovoljen grem nazaj v kabino preizkust nov vece...
18:30... kapitan me povabi na most... prvo mal pogovora, da vid kakšno družbo je dobil in ko vid da sem čist ok, me povabi na per po tem ko zapustimo pristanišče... tud on je še kar faca... v bistvu se zaklepetava štiri ure, dokler na ladjo ne pride pilot... še ko skor odrinemo, kinezi še vedno nalagajo kontejnerje... pač enih par so pozabl gor zmetat... vmes mi razkaže vso elektronko in inštrumente... posebi me opozori, da lahko kadarkoli ampak res kadarkoli pridem na most brez vprašanj... mogoče zato, da bo vsaj en trezen tuki...
23:30... pridemo v čiste vode... krmilo prevzame tretji oficir... s kapitanom greva v družilno kabino na per, kjer se nama pridružijo prvi eng, drugi eng in mehankar... iz od nikjer se pojav karton ginesa... malezijskega... okus ma po vinu in ma 6,4 procente... dobr da je v bejbi flaškah... tile sam žlempajo... kdo bo upravljal tole mrcino...
02:30... kapitan se končno odloči za mal šataja... jst grem tud v moje predmenzionirano kabino ampak zaspim šele ob štirih... tretji oficir, da vsem vedet kdo je za krmilom... premetava nas tolk, da ne moraš niti ležat... obožujem dvojne postle ampak na ladji to ni pametna ideja... zaspim šele ob 04sto ur... preden zaspim razmišljam o tem kdo bo dejansko upravljal tole mrcino
Kapitanov dnevnik... Day No. 2... SeaDate 17.1.2010
07sto...Zbudim se ob 07sto ur in globoko razmišljam a čem vstat al ne... hmm 3ure spanja... ipak sem zmenjen s tretjim oficirjem da greva na ogled ladje, ampak jst nisem spal normalno že dva dni... ehh zaspim nazaj...
12sto... kapitan po telefonu "Ju alajv? Eni broukn legs? Evritin OK?"... hmm zakaj?... "Yes, yes, alles ok!" še čist zaliman... vstanem iz postle in se skor spotaknem ob odprt predal... grem iz spalnice v dnevno in vidim da je vse prevrnjeno... dobr kaj je blo to?... da ni bil neki potres?... pospravim nazaj in grem v messrum na kosilo...
12:10... kosilo... kapitan že nasmejano čaka... mi razlaga da nas čaka zelo slabo vreme in gleda mojo reakcijo... pred nami so trije hurikani... pred očmi imam sliko iz filma "navihta vseh neviht"... ga pogledam in vidim da se reži... ti se lahko režiš ko si kapitan a kaj jst... če bojo posnel film boš bil ti v glavni vlogi... tebe bo igral Al Pacino a kdo bo mene?... ziher bojo najdl kakšnega brezposlnega balkanskega igralca, ki še nikoli ni videl kamere v živo... po možnosti hrvata... ko pojem spet odlično hrano (spomni se da se moraš zahvalt kuharju) greva en krog po ladji...
12:45... to je noro... kakšna mrcina... sploh ne morš vrjet kolk je to ogromno dokler nisi gor... edino kar me skrbi so valovi... 6m in kusur... z mosta izgledajo k valovčki ob jadranu... ob slovenski obali... v okolici Fiume-ta... sprehod po palubi sploh ni tolk zabaven... tista ograjca, vetr in prš vode... hmm če padeva not, kdo bo pol upravljal tole mrcino... 220m do premca... kr sprehod... mislim kr sprehod glede na vreme... preden sem se zbudil je ladjo tako premetaval, da so že razmišljal o alarmu... nagiba je blo preko dovoljene meje... praktične ne teoretične... hmm zakaj mi to šele zdej poveš... vetr tolk piha da te premika za par metrov... nonstop se držim za ograjo ampak ni to baš neka tolažba... ko ropot mašine počasi zgine, slišiš samo še vetr in morje... 300milj okol nobenga... hmm mogoče bi bilo res lepo če me nebi tako prekleto tresl... nimam pojma a se tresem od mraza al straha... kamorkoli greva je spolzko, nenormalno piha, ropota in te premetava... sej če si v kabini ni tolk grozn ampak tuki uzuni ni glih neki zabavno... lest gor pa dol po lojtrah, ko pod tabo ni nič razen morja ni glih moja predstava o križarjenju... sploh pa ne v takem vremenu... če tale tamau pade not, kdo bo pol upravljal tole mrcino... normalno je paluba polna filipincev ki neki packajo ampak tokrat je prazna... logično... edin pijan kapitan in balkanac sta tolk neumna, da se sprehajata v takem vremenu po palubi... med škripajočimi kontejnerji... še kr grozn... k v kakšni ruskisemigrozljivki... greva še v podpalubje... dolg hodnik po celi dolžini ladje... lučke pritrjene na steno in če stojiš prmir vidiš torzijo v praksi... dejansko ... vse lučke se gibljejo, zadnje pa se vsake tolk pokažejo in spet zginejo... izgleda kot kača iz črnobila... svetleča v temi... zadnje lučke zanihajo za cca 2m levo in desno... 2m!!... človek a je to normalno... jah kaj češ tako je vreme... ne ne nemi z vremenom... a bomo preživel... ah seveda sej mamo tud rešilne čolne... itak pa 2m na 200 je cca. 1%... hmmm ni cca ampak je točno... eh kaj čem razlagat to popaju... greva še pogledat mašinerijo... zanimivo... res zanimivo... mogoče bi blo bl zanimivo če me nebi tolk premetaval in če me nebi tolk zanašal proti tem zobnikom in pumpam... a ste vi sploh kdaj slišal za pravo varnostno ograjo... ko ga glih hočem povprašati o varnosti vidim, da se tud sam mal sekira zarad tega... ok greva še na en obhod po notranjosti superstrukture in pol še enkrat na most... lep obhod... naslednjič bom tud sliku... naslednjič ko bo vreme... prokleto
14sto in kusur ur... grem nazaj v kabino in se spravim brat wojna & pmir... po eni in pol strani zaspim...
18:05... zbudi me stuart... a mislš ti prid jest al kva... pridem v messrum in spet kapitan... spet se neki smeje... spet je bilo neki premetavanja ampak jst sem prespal... očitno me to premetavanje uspava... upam samo, da ne bo enkrat preveč premetaval in bom jst prespal... to da te zbudi val mrzle vode sem že enkrat okusil in nebi rad še enkrat... res... blo je leta '94... v živo se spomnem... lepo vreme in rahel vetrič... blo je enkat sred poletja...januarja... spim ko dojenček in sanjam ene najlepših sanj ever ko kr naenkrat špleš... uhhh... ahhhh... šok... totalen šok... to si sploh ne moreš predstavlat kakšen šok... srce ti nabija... vse se vrti... groza... totalna groza... skočm pokonc v paniki... z očmi iščem najbližjo stvar katere se lahko oprimem, da me val ne odnese... vse okrog mene šumi... vse se ziblje in vrti... ko se že hočem pognat proti vratom, zagledam svojga strica zraven postle s praznim kozarcem v rokah kako se reži... očitno je delal nek praktični znanstveni preizkus na men... cepec me je zjutri zbudil tako, da je vame zabrisal kozarc mrzle vode... še vedno ga sovražim zarad tega... no kakorkoli enkrat je bilo zadost, nebi rad še enkrat to doživel...
20sto... grem na most mal pogledat filipinote kaj delajo... tretji oficir spet krmili... ni mi niti treba na most da vem... človek nehi obračat ta gumb k niple od žene... pust pr mer, al pa obrači čist počas z občutkom... ga mal podučim o navigaciji, gps sistemih in nasplošno o ladijah... ipak mu mora nekdo razložit... če bom mel čas bom enkrat tud kapitanu... enkrat ko bo trezen... prokleto...
21sto... grem jst šataj... bom probu prebrat še mal W&P... vsaj še kakšno stran... moram vsaj 10 strani prebrat, da ne bo izgledal, k da sem zastoj nosu te knjige iz Pekinga...
Kapitanov dnevnik... Day No. 3... SeaDate 18.1.2010
Prespal in prespal... tole zibanje me prov uspava... vsi so nekam zeleni... tud filipinci... edin jst pa Mr. Kuk sva ok... tud Mr.Stuart se drži... ostali pa so čudni... Mr. Frstenđinir nonstop bruha... kapitanu je slabo... kapitanu je slabo?... kako je lahko kapitanu slabo?... ima morsko bolezen... hmmm... to je približno tko kot če bi mel pilot strah pred višino... al pa če bi mesar bil vegetrjanc... kako je lahko kapitanu slabo mi ni jasno... ehhhh grem nazaj spat... v postli razmišlam kako to, da imejo vsi tko čudna imena... Mr. Kuk naš kuhar, Mr. Stuart naš postrešček, Mr. Frstenđinir naš prvi enžiner... in zakaj me vsi kličejo Mr. Pesinđer?
Kapitanov dnevnik... Day No. 4... SeaDate 19.1.2010
13:22... Kapitan je preusmeru ladjo... ni več zdržu premetavanja zato smo šli v mirnejše vode... dons zgleda manj zelen... do danes sem prebral že dve strani in pol W&P... sem kr mal ponosen... še 1378 to go...
Počasi mam že dost telih šteng... vsak dan najmanj 6 krat gor in dol v sedmi štuk... kje je lift... pravjo, da ga bodo namontiral ob naslednjem remontu... čez 21 dni... no to men nč ne pomaga... če bi počaku tri mesce bi se vozu k gospod...
Kapitanov dnevnik... Day No. 5... SeaDate 20.1.2010
12:15... Kapo je reku da bomo šli mim ekuatorja... stojim na palubi v mlaki mojga švica s fotkičom v roki in čakam da ga vidim... pomoje me je švaba nategnu... nikjer nisem vidu nobenga ekuatorja... filipince sem prosu, če me lahko slikajo ko bomo šli mim - tko, da se ekuator vid v odzadju... zdej se me neki izogibajo in me čudn gledajo... očitno ne marajo slikat... sedijo notri na hladnem in me gledajo skozi line... sicer ne vidim ampak vem da me šimfajo... ko sem stopu vn, mi je fotkič tolk zašvicu, da je nehu delat... prekleto soparno je kle... bogi uni k žvijo na tem ekuatorju... moram it, grem nazaj ven... mogoče ga pa ujamem...
16:45... dans sem vidu leteče ribe, jato delfinov in dva kita... eden je ležu k mrtvak v vodi, druzga sem pa vidu samo ko je plunu... ziher nek kitajski kit... vidu tud ene 10 galebov... mislim, da nas eden zasleduje že celo pot...
18:45... zvečer smo šli gledat zahod... tuki sonce ne zahaja... ko pride do roba plošče samo pade čez... zahod traja cca. 3 sekunde... valda zamudu, ampak sem pa vidu južni križ... prvič po nevem kolkih letih... jep bližamo se...
Kapitanov dnevnik... Day No. 6... SeaDate 21.1.2010
00:15... šli mim tega ekuatorja, očitno je ta stvar tud nek mejnik... pravjo, da smo zdej na južni polobli... nice... no ja voda izgleda še vedno isto... vroče je k pes, čeprav je polnoč, luna nažiga k sonce... ful dobr, ampak od zdaj naprej potujem samo še z avionom...
04:42... sončni vzhod... oooh kako lepo... res lepo za vidt... full romantično... filipino stoji zraven in tud on vzdihuje... res je romantično... neki me gleda... upam, da me ne misl prjet za roko...
09:17... prokleto.... požarna vaja... čist sem pozabil... celo noč sem bil pokonc in zdej ko hočem spat, ta alarm... hmmm mogoče pa ni vaja... nč grem vržt en uč za vsak slučaj
09:48... jep bla je vaja
13:35... grem en krog... v vodi vidim ostanek rakete... najbrž so izstreljevali kakšen satelit in je šlo nekaj hudo narobe...
13:38... prvi stik z civilizacijo po enem tednu... čist na robu horizonta je majhna pikica... tanker, približno 30milj daleč
13:50... pridem nazaj v kabino... besn... bil zuni 10min in sem rdeč kot piksna kokakole...
17:45... sončni zahod... oooh kako lepo... res lepo za vidt... full romantično... še bl k vzhod... prokleto, spet ta filipino...
20:12... zvezde in južni križ razsvetljujejo nebo... stojimo na mostu in občudujemo pogled... občutek kot, da bi bil v planetariumu... vse v temi in miljone majhnih pikic... kot, da bi nebesa imela luknje... jep od zdaj naprej potujem samo še z ladjo...
Kapitanov dnevnik... Day No. 7... SeaDate 22.1.2010
10:30... otoki... vse okol nas majhni otočki...
13sto... Kapitan me je poklicu na most... očitno sem neki prestrašu filipince... neki je blo narobe z ekuatorjem pred katerim sem se hotu slikat... sej ne da sem ga pol vidu... v glavnem začel je vleč vn ene karte in mi razlagat o enih pasovih... človeku se meša... pol mi je neki razlagu o enih stopinjah... hmmm... kaj majo pa zdej stopinje veze s kartami... ok švaba na izi s perom in ne preveč stat na vročini... huh in pol sem jst čudn...
OK pustmo ekuator... nč hudga... sem ga pač zamudu... upam, da bom vsaj lohk sliku koralni greben... pravjo da je visok vsaj 150m... in pravjo da tam živi nevem kolk vrst enih rib... sicer mi ni jasno kako lahko živijo tako visoko in kako prlezejo gor, ampak če znastveniki tko pravjo... no pustmo se presenett...
13:55... grem spet na obhod... tole mi je ratalo že rutina... na premcu se vedno ustavim za kakšne par minut... res je noro... edino kar mi gre naživce je veter... vedno tolk piha, da izgledam pes, ki tišči glavo iz avta... slina ti leti vsepovsod... solze... nah to ni zame... grem nazaj
14:20... prokleto... spet sem rdeč... k dve piksni kokakole...
15:33... razmišljam... kaj pa če bi si jst tud nabavu kakšno jadrnico... tole je prelepo... tole je res nenormalno lepo... zdej končno razumem čaleta, k si že cel lajf želi katamaran...
19:02... Zapustili zavetrje in mirne vode Gvineje... takoj, 1 meter za svetilnikom nas je v trenutku začel premetavat... na starburn strani je Australia... se je ne vidi ker je par 100 milj stran, ampak je tam... vem da je... čutim... še tri dni in kusur
20:15... na mostu opazujemo popolnoma črno nebo... nevihta se bliža... kapitan in prvi oficir mi neki zakričita in zgineta... ostanem sam na mostu... sam... ok vem da je fora, ampak fantje tuki nas premetava in smo sred nevihte...
20:18... sem prepričan da bosta pršla nazaj
20:22... sej bosta pršla nazaj... sam zafrkavata me... morta pridt nazaj
20:29... upam, da bosta pršla nazaj
20:35... ok pobje tole ni več smešno... na radarju je pred nami ena pika... sicer še 12milj naprej ampak...
20:39... ok glede na to, da jih ni... kaj če pritisnem tale gumb... al pa tegale...
20:42... končno... kje sta vidva... kaj se režita... še enkrat - če se kej zgodi bosta vidva mela glavno vlogo a jst... cigota
Kapitanov dnevnik... Day No. 8... SeaDate 23.1.2010
07:32... zajtrk... mmmmm... tko kot vsak dan je kuhar tudi danes presegel samega sebe...
07:36... še vedno zajtrk ampak zdej me je minil... kapitan je kruh z nutelo in sirom... ko konča, vzame kruh, ga namaže z marmelado, da gor kos salame, našprica sladko smetano in odpre piksno sardin... kaj me tko gledaš sej v želodcu se vse zmeša... sej v školki se tud, pa zarad tega še ne bom jedu iz wcja...
11:20... spet ta proklet alarm... tokrat požarna vaja... je po zvočniku, da je vaja sam ne razumem dobr... prokleti filipinoti, kdaj se boste naučil slovensk... že 8 dni sem na ladji pa še vedno ne znate niti besede... nećete vi nikad u europu... vzamem jopič in čelado, ker mi je zadnjič varnostni oficir reku, da moram vedno vzet sabo... tud če je vaja... grem dol... vsa vrata zaprta zato grem po zunanji strani... očitno gre za resno vajo... ko bi vsaj razumel to momljanje po zvočniku... pridem do mesruma in nikjer nobenga... vsi hodniki prazni... ok kdo se zafrkava... mogoče pa ni vaja... grem gor, grem dol... prebrskam celo superstrukturo... pogledam za vsa vrata nikjer nobenga... grem še enkrat v mesrum in slišim za sabo znani "helou sr hau arju"... Mr. Stuart... me pogleda in se nasmehne... ne ne samo testiranje signala... prokleto... grem nazaj gor pospravt rekvizite... pridem na kosilo... vsi me čudn gledajo... vsi se mi smejijo za hrbtom... Mr. Stuart midva nisva več prjatla...
15:53... dogodivščini se je pridružil g.Anthony... jaz ga kličem Ciklo... gospod Ciklon Anthony... spet valovi... tokrat še ne tako hudi kot prve dni...
16:44... spet na mostu... kok je zanimivo tole... vsak dan zvem neki novga... kako se meri stopnje moči vetra... kako se uporablja radar... kako se krmili to žvav... postajam pravi ekspert... pomoje bi znal tole sam šofirat... in navigirat... seveda z pomočjo vseh teh geđtov... tole je res meka za frike na elektronko... povsod sami geđti...
17:47... večerja... tokrat me je kuhar pustil na cedilu... prokleti filipinci... očitno imajo vsako nedeljo hladni narezek ali kot oni to imenujejo "Cold cat"... ne, ne cut ampak cat... mrzla mačka... hmmm salama ma res čudn okus
18:32... Prokleto! Šli mim koralnega grebena pa še ga nisem vidu... zdej mi kapitan neki razlaga da je to pod vodo... pod vodo maj es, če je 150m visok... on bo mene učil... kaj je s tem tipom? spet se neki vn vadi... pir mu očitno škodi... no sej najbrž je bil kriv Anton... zarad Tončka je vidljivost na minimumu...
Kapitanov dnevnik... Day No. 9... SeaDate 24.1.2010
07:17... Australia... prvič v živo... po dolgem času... otok od Freizerja
08:30... Brisbane... hmmm očitno so res mel poplave... izgleda še vedno vse pod vodo
16:34... spet sem ujel dve jati delfinov... dve ogromni jati... po 20 v vsaki... minimum... so letel proti port strani... kr šibal... očitno so iskal Skipperja...
17:40... Gold Coast... tud tuki poplave al kva?... vse pod vodo... smo 18milj stran in vidiš stolpnice kako štrlijo iz morja...
Kapitanov dnevnik... Day No. 10... SeaDate 25.1.2010
09sto... bil zmenjen z Mr. Firstinžinirjem, da greva na obhod mašinruma... valda prespal
11:35... kosilo... svinska krača, saukraut und kartofl... vse domaće... iz kine... obiln zajtrk
12sto... Sidney... tam nekje... se ga ne vid...
13:02... saurkraut und kartofl delata svoje...
13:13... zaslužen počitek...
16:24... prokleto! Alarm! pa tko blizu smo... neeee... spet laufanje po štengah še čist zaliman... tokrat brez opreme... kaj pa če je pravi?... res nas neki ruka... pa neki smrdi po zažganem... ah ne to so čevlji od Mr.Sekndenđinirja..
16:27... vaja! prokleto! pa tko lepe sanje!
16:30... zdej razumem Mr. Trdenđinirja zakaj je tok živčn z niplom na avtopilotu... sem probu ročno... hehe volanček iz formula ena... pred 100 in kusur leti... kr kul tkole ročno krmiliti... kapitan mi naroči 2-7-9 port... moj odgovor "Aj kant duit kaptn aj đast dount hev di paur"... vedno sem si želel to rečt... iz kirga filma je že to?
17:30... prokleto! saurkraut und kartofl spet delata svoje... nikol več saurkraut und kartofla!!!
17:45... večerja... saurkraut und kartofl, ki je ostal od kosila... prokleto... kje je dons mrzla mačka...
18:30... alone time na mostu... ahhhh to je užitek... še zadnji večer... jutri bomo na cilju...
21:20... proklet filipino! Pust ta nipl pr gmah!
Kapitanov dnevnik... Day No. 11... SeaDate 26.1.2010
00:35... Victoria!!!... no ja Ciganski punkt od Victorie....
07:40... Zajtrk... sploh ne bom komentiru... prokleto kapitan a lahko pustiš to nutelo in čebulo prmer... človk ni normalen
09sto... enđinrum... hmmm... zanimivo... če te zanimajo šraufi in matice... zeh... bat s premerom 90cm... zeh... piskr za pridobivanje pitne vode... zeh... zobniki in spet šraufi... zeh... torpedo... ahaaa!!!... neke vrste bojler za bla bla bla... samo reče se torpedo ker je take oblike... aja... zeh...
09:40... najužnejša točka Australie... torej res čist na jugu...
10:52... grem na spehod tja spredi... tam je še najblzanimiv...
10:53... grem jst nazaj... preveč žge tole sonce
11:15... zunanja temperatura 16C... sred poletja in zuni je 16C... pa kam sem jst to pršou...
11:30... kosilo... spet to kineski meso... komi čakam pravi beef
11:32... kapitan pravi, da je ETA okoli 15sto ur... hmmm... očitno bom še en dan na ladji... 15sto na vhodu v Filipov zaliv, pol je pa še 3 ure do Melbourna... pol preden Customs, nimam pojma kdo je ta tip, pregleda celo ladjo in preden bo vse pripravljeno za izkrcanje bo ura ena zjutri... prokleto...
11:26... vse je isto... kanal 10 še vedno predvaja Dr.Phil... hmmm da ni to celo isti šov...
12:35... razmišljam... glede na to, da že pol leta nisem delal, bo to kar šok it spet v službo... jep bom raj mel še mal dopusta dokler se ne akumolatizi... ne akmulitizi... ne aklamuti... mah sej veste kaj mislim...
12:37... razmišljam... ma komu lažem... k da sem sploh kdaj kej delu... mah vseen bom raj mel še mal dopusta...
15:20... prihod pilota... nimam pojma zakaj rabmo pilota na krovu, ampak to so očitno spet eni čudni stari angleški zakoni... pričakval sem enga mejhnga gingerja, pa pride en mejhn indijc... hmmm a zato mamo dons že cel dan omake iz currya...
15:47... MELBOURNE!!!... 61,2km proč... kako lep pogled... stolpnice v daljavi... Rialto in Eureka...
17:30... gremo full počas... pilot se očitno boji hitrosti... ne vem če bomo danes dotaknili kopno... s to hitrostjo bl ne... in to naj bi ti bil neki pilot...
17:32... večerja... res hitra... šibam na most slikat...
17:44... tolk blizu... tolk blizu da bi se ga lohk dotaknu... uauuuu kako lepo... končno... Melbourne v vsej svoji lepoti... a sem vam že povedu, da je dons Australia day... ne?... dons bo ogromen ognjemet... k da bi vedel, da prihajam....
19:23 TAČ DAUN!!! oh kaj bi dal, da bi imel rdeče čevljce... ther's no place like home, ther's no place like home...
20sto... dobimo se na party decku... per... kaj pa druzga...
21:20... ognjemet... oooh hau šuit... prokleto spet ta filipino...
23:12... grem šataj... jutri je pomembn dan...
Kapitanov dnevnik... Day No. 12... SeaDate 27.1.2010
07:55... še zadnjič ta kineski zajtrk... kineski zajtrk na zahodnjaški način za švabski okus, ki ga pripravi filipino... jep globalizacija...
08:30... pakiranje
09:30... Mr. Stuart mi pomaga nest prtljago... še dobr... te štenge z ladje so nevarne...
09:32 TAČ DAUN NO.2!!! Stopil na rodno grudo!
09:40... zakluču s carino in ostalimi neumnostmi
09:45... pokličem taxi
10:00... pobere me Ahmed... majke mi terorist... brada do popka, pobrita glava, bela čepica iz čipke in arabski naglas..
10:05... Ahmed je živčen ker ga ne razumem niti besede... nism ti jst krivi... njegov haujuduin je zvenel kot neko jamranje... k da ga neki boli... valda sem ga dvakrat vpašu kaj hoče... ker se mi ne da pogovarjat mu rečem "Mi not from hir, mi kam far auvej... jes jes, veri far auvej... mi kam šip, mi afrejd of terorist on plejn"
10:08... Ahmed ne neha... hoče vedet od kje sem... od kje točno... ziher pripravljajo nov nizek prelet... hmmm "mi from kroejša" he he
12sto... prihod do začasnega bivališča...
12:29... bazen in ležalnik pod palmami..
16:45... burger and chips... jep čist ta prav... domać... dvonadstropni...
22:18... v smeri proti šataju... noč
