Friday 10 December 2010

Slovenija do Tokija.... al' preko,,,, hmmm... Vladivostoka... Day No. ... par ur pred odhodom v Kino...

Tokyo!

Nebodotičniki,, ulice, restavracije... no ok ogromno restavracij... vse isto kot povsod v drugih večjih mestih... razlika je samo v tem, da tuki vse diši... kamorkoli prideš, povsod same mamljive vonjave... restavracij je na tisoče... kaj tisoče... miljone... nenormalno... samo tale back alley kjer sem jaz ima cca. 50 restavracij... 50!... če bi reku, da jih je v tem okolišu kjer sem jaz na tisoče bi sigurno reku premal... vsak, ki ima 5min časa ma svojo restevracijo... povsod pa tako dobra hrana!... povsod! neki nenormalnega!... še v trgovini same dobrote... folk.... folk je res nenavaden... vsi spadajo v neko subkulturo... še tastari... res lepo za vidt vse te različne obleke... sem mislil, da so japanci mejhni... ma kje... droce so vlke tolk k pr ns... če ne celo večje... same hude... me got jello fewer... ne resno!...

Moj hotel je v Tokyskem bicirku, ki je znan po nočnem življenju... tolk je osvetljen, da dejansko ne razlikuješ med dnevom in nočjo... v vseh živih barvah... res odlično! Mladina je čist v cosplayu, harajuku, lolita in gothicu... nenormalno... full hudo... ampak vse to je dodelan... čist v potankosti... ne pa tko k pr nas ko se še za maškare ne znamo našemt...


Torej ja moraš doživet... to gužvo... to dretje... včasih kar ušesa že mal bolijo... ljudje so čist tih, ampak povsod zvočniki in eno dretje... vsak zvočnik svoje... pa dobr dejte se mal uskladit... folka nenormalno velik... bil v večjih mestih ampak to je res mesto, ki nikoli ne spi... gužvaš se po ulicah ob katerikoli uri... kateikoli... bil vzuni ponoč, podnev ob vseh urah in vedno se gužvaš... nimam pojma od kje tolk folka...


Ne da se ga opisat... nekje sem prebral, da je Tokyo čist navadna metropola ampak se razlikuje od ostalih po tem, da je ne moreš opisat... moraš jo doživet... in bolj se ne bi mogel strinjat...


Sushi... hmmm sploh ga nisem probal... tolk je drugih stvari... ok no ja sem ga probu ampak ne glih tolk, da bi reku, da sem ga ne vem kolk jedu... Fugu... seveda nisem... pa ne zato ker ne bi upal, ampak zato ker preprosto nisem najdu restavracije... prvi večer sem jih vidu najmanj ene pet... še sliku sem se zraven... danes grem tja in ne najdem nobene... itak je vse isto, tko, da možno, da nisem bil v pravi ulici... prov žou mi je... no ja pa drugič ko pridem... in v Tokyo sigurno še pridem!


Jakuze ali 8-9-3... japonska mafija... ukvarjajo se s tremi stvarmi - prostitucijo, preprodajo in gamblingom... jih je več skupin, ki imajo različne ureditve hierarhije... spoznaš jih po oblekah (iz 50ih) ali po tatoojih ali pa po odsekanih prstih (čeprav nekateri nosijo proteze)... nekateri se tudi prevažajo v starih ameriških limuzinah... svoje klube imajo javno označene z znaki in se prav nič ne skrivajo... so neke vrste ilegalni zakon ceste... načeloma kar priljubljeni pri domačinih... primer je bil ko so yakuze prvi priskočili na pomoč ljudem po Kobe potresu... itn. itn... v glavnem fantje se nič ne skrivajo in v tej soseski kjer sem jaz jih je kar precej... zakaj vam to govorim?... zato ker kokr mam jst srečo sem prvi dan ko sem prišel v Tokyo uletel naravnost v njihovo gnezdo... da je to njihovo gnezdo sem zvedel šele dva dni kasneje... v glavnem pridem na postajo kjer moram dol... seveda sta dve postaji s skor istim imenom in nisem točno vedu kje in kam... če sem natančen nobeden ni vedu kje in kam... sem vprašu policaje, kelnarje, trgovce, mestne redarje, kadilsko policijo (kaj? ja kadailsko policijo)... v glavnem čist noben ni vedu kje je ta ulca čeprav so čist vsi imel natančne zemljevide s sabo... tukaj imajo vsi zemljevide... v vseh trgovinah imajo za šalterjem knjigo debelo 10.000 strani kjer je natančen zemljevid Tokya... v glavnem po 3h urah iskanja z ruzakom od 231 kil me je že vse bolel zato se zatečem v prvi lokal, ki ga najdem... vsi lokali tukaj so veliki natančno za 9ljudi.. skupaj z kelnrco... taka podovgovata soba z šankom in osem stolov okol šanka... notri so vedno samo lokalci... ko sem jaz prišel ob 7h zvečer se je glih odpru... se vsedem in naročim per... 6€ ta mau per... ne tamu ampak baby per... italjanček... damn... ma kakve benetke... tuki je vse drago... kelnarca full prijazna, tako, da se malo pogovarjava o tem in onem... zvem veliko... nažalost zna samo yes in no... no dokler ni prišel prvi stalni gost... pa drugi... pa tretji... kar naenkrat poln lokal... sami ok dečkoti... prideta še dve punci... fantje vsi zapeti do vratu, punce pa normalno oblečene... se vidi par tatoojev... tud kelnrca jih ima nekaj... dva od njih znata anglešk, eden odlično... včasih je delal v ZDA... mi razložijo vse o Tokyu, njihovih navadah, zakaj imajo vsi maske na obrazu... še vedno ne vem ali res zaradi influenze ali res zato ker se sramujejo svojih mejhnih nosov... v glavnem tale iz ZDA me pelje še en krog po mestu, da mi razkaže okolico... pidemo nazaj, spijemo še par pijač... kar naenkrat aplavz... kaj že?.... sem prvi kdajkol v lokalu, ki je naročil Kamikaze koktejl drugič zapored... vsi spijejo enega in padejo po tleh... aja to da padejo po tleh je tukaj neki čist normalnega... na cesti jih ponoči vidiš kar nekaj, ki ležijo, sedijo al pa se naslanjajo na pločnik.... utrujeni pač... no ena od punc v lokalu je tud kmalu zaspala za šankom... v glavnem ko pridem do pete kamikaze me že vsi postrani gledajo kao ne deli se norca... pač jst lohka vi pa žulte svoje kitajske koktajle če hočte... aja pred tem sem probal tud dva kitajska koktejla... brezveze... čist brez okusa... kelnarca mi je razložila, da ko ga spiješ pride za tabo... kaj že?... tale obarvana voda... spijem še enega bolj močnega, preden obupam in prešaltam na Kamikaze... v glavne z njimi žurat je pomoje full pocen... seveda je cena v lokalu za vse pijače ista... 6€... ampak ker sem tujc ne plačam nič... jao če bi to prej vedu... vmes med pogovorom kje vse sem bil tema nanese tud na mafijo... seveda takoj vprašam kje so jakuze in a bi se jih dalo slikat... cel lokal v smeh ampak noben nč ne reče... ok no pol nč... ko bi takrat vedel... no ja sej slikal smo se ampak te fotke glih niso za na net... ob 7h zjutri se poslovim in se počasi odmajem do hotela...eni ga žurajo še naprej v pozno popoldne kot je tuki navada... seveda ob vodi ali pa mogoče pol bejbi pirčka... čez dva dni berem v Tokyo vodiču, da je ta ulica polna mejhnih lokalčkov (za 8 oseb) kjer tujci niso dobrodošli... moram pisat avtorju, da nima pojma...

Drugače sem pa tuki skor edini belc... v celem Tokyu sta dva norvežana, en avstralc, en francoz,16 negrov, dva pijana američana in trije pijani angleži in jaz... balkanac... ne resno... in tale japanski rasizem mi gre že mal na živce... kot prvo čim stopim vn me napade ene 5 negrov... wanna look at tities?... no seen them before... ne ampak res... vsi delajo v teh girl barih... to niso striptiz bari ampak girl bari... vzuni majo slike punc, si izbereš eno, poveš negru kero in greš not... se vsedeš in pride za mizo... plačaš ene 30€ in ona se s stabo pogovarja... in kaj pol?... nič... torej plačam 30€ za pogovor?... hmm ja... ok japanac iz ZDA ne seri... ja res, tko je to pr nas... kaj pol ta negro hoče od mene in zakaj mi ponuja, da si ogledam tities?... jah to pa če plačaš še več... ja pol je striptiz?... neee... no ja je... no ni... ah japanac nimaš pojma... v glavnem negri navalijo samo na belce... torej samo ne mene... drugih belcev ni tuki v bižini... mislim, da so odkrili celo v katerem hotelu spim ker zadnjih par dni je kar veliko punc pod mojim oknom... no tudi fantkov, ki so oblečeni kot punce... vglavnem Japanci so rasisti pa ne mi rečt da niso... vsakič ko grem na metro al pa kej mi vsi hočejo pomagat... pa kdo je reku, da rabim vašo pomoč?... a je to mogoče zato ker sem bel?... ko sem prišel s trajektom na Japonsko sta me dve ženski takoj pelali v vrsto za tujce... majo vrsto za Japance, vrsto za Japance s stalnim bivališčem v Koreji in vrsto za tujce... pa kdo prav, da sem tujc... kaj pa če sem Japanac s Severne Koreje... kako veste da nisem... a ste že kdaj vidl Japanca s severne Koreje... a me je kdo sploh kej vprašu... a je to zaradi barve moje kože?... pridem v restavracijo in prvo kar me vprašajo je "U nid fork?"... kaj a izgledam k da ne znam jest z unimi vašimi palčkami?... v vsako roko eno pa nabadaš... a je tolk teško... ampak vseen, kaj a izgledam k tujc... a je to zaradi barve kože?... v glavnem rasisti... pomoje majo še vedno v krvi to, da smo jim med drugo dal vetra... očitno res ker kamorkoli grem se mi klanjajo... dobro dobro ni treba ... heh no dej še mal... heh ok zdej pa dost...

V glavnem bil na bullet vlaku... no to pa je to kar jst rečem express... skor tko k Niš ekspress... ne resno 350km/h in več... tam nekje do 500... kao... no mogoče pa res... rabil manj kot 3 ure za 780 km... z vmesnimi postajami seveda... vlaki z cele Japonske vozijo na 10 min... torej rabiš pridt iz Tokya v Kyoto ali pa kam drugam, čakaš največ 10 min... nenormalno... tile Japanci so res spedenal sistem... a ne pri nas... dvakrat na teden Maribor-Ruše pa še to ima dva dni zamude... al pa neki SapSan... ma idi bre... če bi bil tale bullet vlak med Moskvo in Vladivostokom bi šu kuj še enkrat... torej 9200km z 350km/h... to je .... to je 9200 x 350.. neeee... to je 9200 + 350... neee.... no dejte vi zračunat k ste bli v šoli... v glavnem bil na vlaku... vsi okol mene s tistimi maskami... po ene pol ure jih večina sname... sosedje za mano imajo s sabo dve mejhni punčki... totalna živca... nonstop mi brcata v sedež... tko ne bo šlo do Tokya... ne resno... kaj naredit v tem primeru... tile Japanci so full občutljivi... ne morem jih glih nadret...  mal opazujem okolico in kar naenkrat me pograbi mal žlehtnobe... vsake tolk časa mam take prebliske... to pa naredi pot... torej kaj narediti?... jasno ne... zakašljam... he he ok mogoče ne zadost naglas... se res pomatram in kreeeh kreeeeeehhhh... v tem trenutku se mi zaleti in začnem res kašlat... kašlam pomoje celo minuto neprestano... komi pridem do zraka... pomoje čist rdeč v faco... dvignem pogled in cel vagon spet z maskami... tamalih dveh nikjer več... zadnji zici prazni... he he no pa mam mir... tko to delajo balkanci... spet mal opazujem okolico in vidim, da se vsi železničarji vedno priklonijo ko pridejo v vagon ali pa ko izstopijo... he he čaki zdej... počakam na bejbo z vozičkom za pijačo... gre mim in grem za njo... kao na wc... na konc vagona naredi obrat in priklon... jst takorekoč pred njo in se ji priklonim nazaj... ko vidi, da se ji priklonim se prikloni še meni... se ji priklonim nazaj... mal začudena se prikloni še enkrat... spet nazaj... i tako 5 min... končo vidi, da jo zafrkavam... mal smeha še en priklon in gre... seveda se me do Tokya izogiba...

V glavnem tole z klanjanjem je res mal preveč... vedno manj je sicer tega razen v uradih in uradnih službah... drugače pa več ali manj opuščajo... normalno... pomoje je bilo to priporočilo ministrstva za zdravje... kdo bo pa nonstop financiral zdravljenje bolečin v križu... sicer starejši to še vedno prakticirajo ampak oni so itak že na pol pod kotom tko, da jim ni težko... tujcem pa seveda klanjanje sploh ni obvezno... pomoje bolš ker kokr se jaz spomnem iz časov ko sem se učil japonščino in japonsko kulturo se moraš prikloniti glih prav... torej ne preveč in ne premal... seveda je odvisno od tistega kateremu se priklanjaš in v kakšnem odnosu si z njim... v glavnem komplicirano... kot drugo pa da pripraviš balkanca da se klanja bi vzel preveč časa....




Aja a ste vedeli, da Japanezi delajo cca. 16 ur na dan? In pol se vi neki bunite!... ni čudn da tuki ni šipcev... tam kjer se dela in ne krade jih ni... In ko smo že pri tem... kakšno olajšanje... tuki si pa upam pustit tud denarnico sred metroja... vem da bo čez pol ure še vedno tam... no ja razen če ne bo kdo poklicu policije ker bo mislu, da je kej eksplozivnega... tuki majo zdej ful akcijo proti zapuščenim predmetom... v glavnem noben se te ne upa niti dotakniti... vse gre po strogih pravilih... res sem navdušen... kaj bi jim delu če bi bil mal več časa tuki... čudn da ni več balkancev... no ja sigurno je bil eden pred mano... če ne druzga vem zaradi imen mest na Japanu... nekdo me je prehitel pri poimenovanju... sam poglejte to - Iwakura, Kitanagoya, Akita, Kitaakita, Fukui, Fukuoka, Lizuka, Fukushima, Kitakata, Takayama, Kakamigahara, Fukuyama.... itn. itn. ... če si ta imena ni zmislu en balkanac...

V glavnem bil na vseh glavnih točkah... slikal pa nisem nič... Japanci ne marajo slikanja zato sem fotkič pustil doma... ok sej vem ta je mal bosa... japanci ne marajo slikanja hehe... no ampak jaz sem fotkič res vedno pozabil vzet s sabo... nekaj slikic sem le naredil in jih bom prilimal takoj ko jih razvijem... zdej grem pakirat ker čez 1 uro šibam za Kitaj.

Slovenija do Tokija!

Monday 6 December 2010

V živo iz Tokya! Potresssss.... Day No. ... dan ko ne bom spal...

OK a mam samo jaz to srečo al kaj?... Kamorkoli pridem je neki... Sem hotu doživet Tokyo tko kot se zagre in evo ga.... potres... sicer samo 4.4 in S, ampak čakam še na P... pri P se ponavad vse seseda... čudi me, da so vsi na ulici... mogoče bi tud jaz moral ven?... tale baraka v kateri spim glih ne izgleda preveč varno... P gibanje naj bi sledilo S gibanju... noben ne ve kdaj... takoj ali čez x časa... jst mam počasi dost vsega... jst hočem domov... na varno... ljubo doma kdor ga ima... grem neki na potovanje po svetu pa še Mosteca dobr nisem raziskal...

V primeru potresa se skrijte pod mizo... kakšno mizo!... tile tamagočiji nimajo miz... sedijo, jejo, spijo... vse na tleh... kaj naj grem pod tale futon... mam eno mizo tuki, ampak pomoje če se uležem mi glih zarkrije en prst... napolnite bano z vodo... kiro bano?... če ste zunaj pojdite na odprto... v Tokyu?... pokrijte si glavo z torbico... huh torbico moram nabavt... zakritej si oči... kako bom pol vidu če kej leti proti men?... hvala za nasvete Tokyo survival guide... res hvala... kje je Maks in njegov prfektli sejf...

ok vse je neki sumljivo potihnilo... slišim samo premikanje pohištva v zgornjih štukih... ok kaj zdej to pomen... je konc al najhuj šele prihaja?... nč grem jst probat tale Fugu pa tud če je to zadnje kar naredim... reku sem, da go bom probu in kdaj bi bil bolši čas če ne zdej...

Se beremo jutri.... ako bog da...

Thursday 2 December 2010

Nekje pred Korejo... Južno... Day No. ... prvi kot zločinec...

Torej zgodilo se je... prvič v lajfu... nikol do zdej... prvič v lajfu... sem lagal... sem kradel... sem preprodajal... sem švercal.. nikol problemov... nikol problemov do zdej...zdaj pa prvič.... prvič ARETIRAN... ampak aretiran sem bil pa zarad... pazi to... poskusa nelegalnega izhoda iz države... torej poskusil sem nelagalno zapustiti rusijo... nelegalno zapustiti???... razumem, da bi hotu nelegalno vstopiti... ampak zapustiti???... ok v glavnem prvič v lajfu sem bil aretiran... kr dobr filing moram priznat... ni blo lisic, ni blo "get down" ni blo "frizzz!"... nobene arnoldšvarcenegr akcije... samo pejte z mano gospod...
Torej kupil karto za trajekt... trajekt zamudi... čakam več kot štiri ure... komi pridem na vrsto za carino... vse gre čez... grem do okenca za preverjanje pasušev... rečem ženski "my visa... expired... not valid..."...  ona pogleda in "ahhhmm.... Katjuša..."... čez par sekund še enkrat "Katjuša!!!!"... pride en tip v policijski uniformi... malo v šali mu rečem "hello Katjuša!"... očitno strel v prazno... pogleda pasuš in "Spik rašn?"... "No!.. Ja ne podnjemajem!"... "Vuejt!.. Vuejt hir!"...  pride trop policajev in kao pejt z nami... noben anglešk ampak sam s prstom.... jim sledim... jim sledim skoz neprebojna vrata... jim sledim še za vogalom... jim sledim po temnem hodniku... jim sledim po drugem temnem honiku... jim sledim nasplošno... ena vrata... druga... spet hodnik... ok kam gremo mi zdej to... jim sledim še po enmu hodniku... zavijemo levo... hodnik kjer je na vsake 10m ena luč... pridemo do enih vrat... gor neki piše...u kirilici... ja ne podnjemajem... eden od policajev jih odpre in... tko kot v filmih.... škriiiiipppp.... si pomeanem oči.... ubiajajoča svetloba... k da bi gledu v sonce.. k svetloba na konc tunela... ok končno spregledam... pa dobr kje sm jst to... očitno ena učilnica, ker notr je še ene 5 žensk v šolskih klopeh... vse v uniformi... he he sam še to sem rabu... pet žensk s pendreki... ju nou vuot aj min... eden od policajev mi reče sit hir in pokaže na šolsko mizo v prvi vrsti... v šoli nisem nikoli sedel v prvi vrsti... ne vem zakaj bi zdej začel... se vsedem v drugo... tišna... vse policajke me gledajo... fazon ala glej ga kriminalac... pride prvi policaj in mi razloži, da sem naredu prekršek... uf sem že mislu, da je bil zločin... pride drugi in mi razloži, da je ta prekršek hud zločin... ok odločte se zdej... mi razložijo kaj sledi... vstopajo vedno samo eden po eden... kao naj švica kriminalc.... spet drugi... to bo kazen... tretji... to bo izgon še prej pa zapor... spet un prvi... to bo denarna kazen... ok odločte se zdej... v glavnem če plačam 2600 rubljev se zna zgodit, da me spustijo.... zna zgodit... ni nujno... kaj pa če ne plačam... takoj dobim grd pogled... kao kaj zdej si boš pa še zmišljeval... pride agentka od ferrija in mi razloži proces... sem v prekršku in lahko grem v zapor... če pa plačam... no če pa plačam je pa čist druga zgodba... pol se zna zgodit, da me spustijo takoj in da še pravočasno ujamem trajekt... se zna zgodit... ja OK bom plaču...kaj pa moram sploh plačat?.... ja 2600 rubljev... ja OK samo zakaj?... ja zato ker sem v prekršku... ja ampak prekršek je samo 2000 rubljev in prekršek še ni zločin in kje je še 600 rubljev... dobim pogled kao dej plači pa tih bod... ok moram na bakomat ker nimam tolk dnarja s sabo... dobim spremstvo policaja in grem do bankomata... bankomat je seveda na glavnem terminalu... miljon folka... dvignem... plačam... in pol čakanje... čakam... še čakam... in še čakam... končno pride en v uniformi in prinese list... podpiši tuki, tuki, tuki in tuki napiši zakaj si hotu nelegalno zapustit državo... sej je nisem... ok ti sam napiši kaj pa kako... napišem cel spis... seveda se delam mal norca ker vse skup je že res ful smešno... oddam list... pride drug policaj... moram z njim v eno drugo sobo... ko zagledam kam sem prišel se seveda začnem smejat... ne smejat ampak umirat od smeha... model hoče pstne odtise od mene... ok grem do skenrja in... prvo leva roka... dvakrat... prvo samo odtise pol pa še povaljat prste... pol pa še desna... isto... odtisi pol pa še povaljat... ok a to je to... neeee... zdej pa še slikanje... uleti še ena blondi policajka... kao gledat kako se to dela... ok slikanje... he he... tisto pravo... pred steno z metrom... edina razlika je to, da nimam ploščice okol vrata... prvo od spredi, pol pa še s strani... valda sem moral večkrat ponovit ker se nisem mogu zadržvat od smeha... ko končamo, policaju razložim, da je moj desni profil čist drugačen od mojega levega... nič jasno... mu razložim še enkrat... model me začne gledat z leve in desne, spredi zadi, zgori spodi...še enkrat z leve in desne... ok očitno edin blondi jasno da ga zfrkavam... še enkrat vprašam za vsak slučaj - se res ne da dobit kopij teh slik za domov... grd pogled... ok pol pa ne... grem nazaj v učilnico... do starih frendic... dobim še eno polo za podpisat... pa še eno... pa še eno... pride načelinik "Mistr Sebron... vuaj did ju not gou bifor trti nuvembr?"... "Why did I not go where before when?" ... se delam nevednega... to včasih pali... ok to nikoli ne pali... nikoli pri policajih... spet grd pogled... mu razložim, da ladja gre samo ob sredah, jst pa sem mislil, da gre samo ob torkih... jebiga... en dan gor al pa dol... odkima in gre... pride drug policaj s prvo polo... "Pliz rajt hir ju gilti and nevr du it agen!"... "Wright what? Guilty of what? Do what never again?"... mi razloži, da je bolš zame če napišem, da se "predam" in da sem kriv in da tega ne bom nikoli več naredil... očitno tistga spisa niso znal prebrat, pa so hotl sam en kratek stavk... OK napišem... "I understand I am guilty of breking no laws and will never ever do it again! I promise! Majke mi!".... pa da vidmo če bo šlo čez... ok očitno gre... he he breking no laws... za vsak slučaj, ker tile so res birokrati... mogoče me pa vseen ne spustijo čez pa bom pol mel še kakšne problem ala priznal si zdej pa trpi posledice... vse skupi postaja že res komično... en pa po en not... vsak z šopom papirjev... povsod podpisat... na tri različne konce... izpolnjevat neumnosti... no kmal policajke ugotovijo, da nisem tolk bed in se začnemo pogovarjat... kr vredu punce... ena vmes vrže kuli na tla pred svojo mizo... kao a ga pobereš prosim... razumem trik ampak škoda k nimam svojga najbolšga miniča na seb... spet se mal pogovorjamo o tem in onem... študirajo za višji čin... nimam pojma kaj... mal me tolažjo da bo vse OK... ma bo ampak dokler nisem na ladji čist nič ne vrjamem... vse se zgražajo nad birokracijo in neumnimi zakoni... mah nič bat punce ve sam pridno študirite... pride spet en not... ta zna mal bol anglešk... mi končno razloži problem... problem je v tem ker sem šel na oknce z pasuši in nisem nobenga opozoril, da je viza pretkla... torej sem hotu nelegalno zapustit državo z nelegalnimi dokumenti... ok ampak jst sem opoziril... si? kje? kdaj?... ko sem prišel na okence... tko kot so mi rekl naj naredim... kdo ti je to reku?... errrr si neki na hitr zmislm - na ruski ambasadi v Ljubljani... kaj? to so ti rekl?... odlaufa vn... šit zdej bo sranje... zakaj spet lažem... neee no zdej bojo šele začel mutit... pride glavni... kdo ti je reku kaj, kje in zakaj... sem vedu, da bi moral bit tih... lej G. glavni, nima veze kdo kaj in kje, jst sem itak že plačal kazen vi me sam spuste na ladjo... spet mal mutenja... ok zdej sem pa že dve uri tuki... v tem trenutku slišim ladijsko troblo nekje vzun... evo ga... ostal bom v rusiji do konc lajfa... če bi vsaj v Moskvi ne pa tuki v Vostoku... pride spet en policaj v spremstvu dveh policajk v enih čudnih uniformah... kaj zdej?... "pliz sr kam tu as... beg tejk!"... se poslovim od punc, vzamem torbe in grem z njimi... no pa bom doživel tud pravi ruski zapor... al pa zasliševanje kdo mi je kaj reku in kje... zakaj ne morem bit tih... končno zagledam moj pasuš... en 26ti policaj mi ga moli pod nos in kaže na en list v pasušu "nju viza! nju!"... ok dobil sem novo vizo kaj pa zdej... gremo spet do oknčka kjer sem začel celo turnejo, da se spet pofočkam in.... in "Fri tu gou sr... ship vejting for ju!"... jeeeee... cela ladja čaka samo name... he he... no tko pa balkanac ustavi promet na mednarodnem morskem prometu... to sam blakancem uspe... v spremstvu tistih dveh v čudnih uniformah grem proti ladji... pridem ven in vse že zaklenjen... vsa vrata in ograje že pod ključavnicami... kot v alkatrazu... vsaka vrata se posebi odpirajo... končno pridem do zadnjih in pol proti ladji... po štengah gor, kjer me pet tamagočijev priganja "go go go... šip lejt... go go go!"... jep ratal mi je... zelo poceni izkušnja.. 50 eur, da vidiš notranjost policijske postaje v rusiji... k da bi šel v lunapark... mogoče še cenej... definitivno pa bolj zabavno...

trnutno sem na ladji in prov uživam... celo net majo kot vidite... bolši net kot v hotelu...

Se beremo ko pridem k tamagočijem! Adju

Wednesday 1 December 2010

Vladivostok ... fotke, slikce in piksi...

Lep pogled iz sobe....




 Babuška komi spelala ovink...
 Z letnimi gumami v klanc...

 Amur zaliv..




 Brez tega ne gre v nobenmu hotelu...

 Slika za odzadje!
 Zmrznjeno morje...

Transsibir ... fotke, slikce in piksi...

Prvi dan na vlaku... in moje zatočišče
 Balkon od restavacije... med enim in drugim vagonom...
 Na vsaki postaji se prodaja produkte
 Naš ču-ču

 Ne primi z mokro roko... ne primi z mokro roko... aaaa šit...
 Prehod med vagoni... ko še ni blo fajn mrzlo...
 Kopalnica... ne je svinjsko umazana sam se ne vid...
 Malo manjši ču-ču
 Yakaterinburg

 Norc v kratkih rokavih pri -13C

 Še mal pa bo sibirija... še ene tri dni...

 Reka... hmmm kira že... zamrznjena....















 Novosibirsk

 -17C








 Najbolša čokolada na vlaku... edina čokolada na vlaku...

 Bajkal...


 Siva kučma, črna brada... kako že gre?







 Čita


 Tamau iz druge skupine... faca sam nikako da se ga znebim...

 Tamau pa bivši zapornik... pa jst

 Desni trije v novih uniformah letnik 2010, leva je še stara... zapornik, oba tamala in Ruslan











 Traktor z ogrevano mašino... dekca čez motor...


 Jep... zunanja temp...


 Društvo s Kavkaza... jaz in brata... desno Ruslan, levo pa sem že pozabil... full face!
 MIIRRRNOOO!!! Fantje odhajajo!
 Jep notranja temp! To je ko se je že mal shladil!
 Balkonček na vagonu... zunaj je prijetnih -30C




 Fotkič še komi kaj da od sebe pri -32C

 Sergej... fotograf iz Moskve... meglica od težkega zraka...
 Skrb za okolje!



 Eden od mnogih stolpov za vodo ob Transsibirski železnici... za parne lokomotive... niso več v uporabi... ne stolpi ne lokomotive...



 Restavracija še z zunanje strani...
 Mamca na oknu!

Kabarovsk
 Črni trg... ikre in losos...


 Po litru vodke lahko tud v kratkih... na -28C
 Lutenant in čudak v kratkih


 Odhod prve skupine... še 100km do Vladivostoka...


 Darila od vojakov... druge skupine...
3x meso, kruh, džem gel - rok uporabe tam nekje čez 300 let..., tri svečke za pogret hrano, podstavk za pogret hrano, šibice za v vodo in...
tamau mi je dal zloščeno sponko za pas... spodaj srebrna z zvezdo in srpom in kladivom... upam, da ni zdej v težavah zarad tega... originalno je zelene brave ampak tradicija je, da se jo zlošči do čistega... res se je namuču za to... lepo darilce