Tokyo!
Nebodotičniki,, ulice, restavracije... no ok ogromno restavracij... vse isto kot povsod v drugih večjih mestih... razlika je samo v tem, da tuki vse diši... kamorkoli prideš, povsod same mamljive vonjave... restavracij je na tisoče... kaj tisoče... miljone... nenormalno... samo tale back alley kjer sem jaz ima cca. 50 restavracij... 50!... če bi reku, da jih je v tem okolišu kjer sem jaz na tisoče bi sigurno reku premal... vsak, ki ima 5min časa ma svojo restevracijo... povsod pa tako dobra hrana!... povsod! neki nenormalnega!... še v trgovini same dobrote... folk.... folk je res nenavaden... vsi spadajo v neko subkulturo... še tastari... res lepo za vidt vse te različne obleke... sem mislil, da so japanci mejhni... ma kje... droce so vlke tolk k pr ns... če ne celo večje... same hude... me got jello fewer... ne resno!...
Moj hotel je v Tokyskem bicirku, ki je znan po nočnem življenju... tolk je osvetljen, da dejansko ne razlikuješ med dnevom in nočjo... v vseh živih barvah... res odlično! Mladina je čist v cosplayu, harajuku, lolita in gothicu... nenormalno... full hudo... ampak vse to je dodelan... čist v potankosti... ne pa tko k pr nas ko se še za maškare ne znamo našemt...
Torej ja moraš doživet... to gužvo... to dretje... včasih kar ušesa že mal bolijo... ljudje so čist tih, ampak povsod zvočniki in eno dretje... vsak zvočnik svoje... pa dobr dejte se mal uskladit... folka nenormalno velik... bil v večjih mestih ampak to je res mesto, ki nikoli ne spi... gužvaš se po ulicah ob katerikoli uri... kateikoli... bil vzuni ponoč, podnev ob vseh urah in vedno se gužvaš... nimam pojma od kje tolk folka...
Ne da se ga opisat... nekje sem prebral, da je Tokyo čist navadna metropola ampak se razlikuje od ostalih po tem, da je ne moreš opisat... moraš jo doživet... in bolj se ne bi mogel strinjat...
Sushi... hmmm sploh ga nisem probal... tolk je drugih stvari... ok no ja sem ga probu ampak ne glih tolk, da bi reku, da sem ga ne vem kolk jedu... Fugu... seveda nisem... pa ne zato ker ne bi upal, ampak zato ker preprosto nisem najdu restavracije... prvi večer sem jih vidu najmanj ene pet... še sliku sem se zraven... danes grem tja in ne najdem nobene... itak je vse isto, tko, da možno, da nisem bil v pravi ulici... prov žou mi je... no ja pa drugič ko pridem... in v Tokyo sigurno še pridem!
Jakuze ali 8-9-3... japonska mafija... ukvarjajo se s tremi stvarmi - prostitucijo, preprodajo in gamblingom... jih je več skupin, ki imajo različne ureditve hierarhije... spoznaš jih po oblekah (iz 50ih) ali po tatoojih ali pa po odsekanih prstih (čeprav nekateri nosijo proteze)... nekateri se tudi prevažajo v starih ameriških limuzinah... svoje klube imajo javno označene z znaki in se prav nič ne skrivajo... so neke vrste ilegalni zakon ceste... načeloma kar priljubljeni pri domačinih... primer je bil ko so yakuze prvi priskočili na pomoč ljudem po Kobe potresu... itn. itn... v glavnem fantje se nič ne skrivajo in v tej soseski kjer sem jaz jih je kar precej... zakaj vam to govorim?... zato ker kokr mam jst srečo sem prvi dan ko sem prišel v Tokyo uletel naravnost v njihovo gnezdo... da je to njihovo gnezdo sem zvedel šele dva dni kasneje... v glavnem pridem na postajo kjer moram dol... seveda sta dve postaji s skor istim imenom in nisem točno vedu kje in kam... če sem natančen nobeden ni vedu kje in kam... sem vprašu policaje, kelnarje, trgovce, mestne redarje, kadilsko policijo (kaj? ja kadailsko policijo)... v glavnem čist noben ni vedu kje je ta ulca čeprav so čist vsi imel natančne zemljevide s sabo... tukaj imajo vsi zemljevide... v vseh trgovinah imajo za šalterjem knjigo debelo 10.000 strani kjer je natančen zemljevid Tokya... v glavnem po 3h urah iskanja z ruzakom od 231 kil me je že vse bolel zato se zatečem v prvi lokal, ki ga najdem... vsi lokali tukaj so veliki natančno za 9ljudi.. skupaj z kelnrco... taka podovgovata soba z šankom in osem stolov okol šanka... notri so vedno samo lokalci... ko sem jaz prišel ob 7h zvečer se je glih odpru... se vsedem in naročim per... 6€ ta mau per... ne tamu ampak baby per... italjanček... damn... ma kakve benetke... tuki je vse drago... kelnarca full prijazna, tako, da se malo pogovarjava o tem in onem... zvem veliko... nažalost zna samo yes in no... no dokler ni prišel prvi stalni gost... pa drugi... pa tretji... kar naenkrat poln lokal... sami ok dečkoti... prideta še dve punci... fantje vsi zapeti do vratu, punce pa normalno oblečene... se vidi par tatoojev... tud kelnrca jih ima nekaj... dva od njih znata anglešk, eden odlično... včasih je delal v ZDA... mi razložijo vse o Tokyu, njihovih navadah, zakaj imajo vsi maske na obrazu... še vedno ne vem ali res zaradi influenze ali res zato ker se sramujejo svojih mejhnih nosov... v glavnem tale iz ZDA me pelje še en krog po mestu, da mi razkaže okolico... pidemo nazaj, spijemo še par pijač... kar naenkrat aplavz... kaj že?.... sem prvi kdajkol v lokalu, ki je naročil Kamikaze koktejl drugič zapored... vsi spijejo enega in padejo po tleh... aja to da padejo po tleh je tukaj neki čist normalnega... na cesti jih ponoči vidiš kar nekaj, ki ležijo, sedijo al pa se naslanjajo na pločnik.... utrujeni pač... no ena od punc v lokalu je tud kmalu zaspala za šankom... v glavnem ko pridem do pete kamikaze me že vsi postrani gledajo kao ne deli se norca... pač jst lohka vi pa žulte svoje kitajske koktajle če hočte... aja pred tem sem probal tud dva kitajska koktejla... brezveze... čist brez okusa... kelnarca mi je razložila, da ko ga spiješ pride za tabo... kaj že?... tale obarvana voda... spijem še enega bolj močnega, preden obupam in prešaltam na Kamikaze... v glavne z njimi žurat je pomoje full pocen... seveda je cena v lokalu za vse pijače ista... 6€... ampak ker sem tujc ne plačam nič... jao če bi to prej vedu... vmes med pogovorom kje vse sem bil tema nanese tud na mafijo... seveda takoj vprašam kje so jakuze in a bi se jih dalo slikat... cel lokal v smeh ampak noben nč ne reče... ok no pol nč... ko bi takrat vedel... no ja sej slikal smo se ampak te fotke glih niso za na net... ob 7h zjutri se poslovim in se počasi odmajem do hotela...eni ga žurajo še naprej v pozno popoldne kot je tuki navada... seveda ob vodi ali pa mogoče pol bejbi pirčka... čez dva dni berem v Tokyo vodiču, da je ta ulica polna mejhnih lokalčkov (za 8 oseb) kjer tujci niso dobrodošli... moram pisat avtorju, da nima pojma...
Drugače sem pa tuki skor edini belc... v celem Tokyu sta dva norvežana, en avstralc, en francoz,16 negrov, dva pijana američana in trije pijani angleži in jaz... balkanac... ne resno... in tale japanski rasizem mi gre že mal na živce... kot prvo čim stopim vn me napade ene 5 negrov... wanna look at tities?... no seen them before... ne ampak res... vsi delajo v teh girl barih... to niso striptiz bari ampak girl bari... vzuni majo slike punc, si izbereš eno, poveš negru kero in greš not... se vsedeš in pride za mizo... plačaš ene 30€ in ona se s stabo pogovarja... in kaj pol?... nič... torej plačam 30€ za pogovor?... hmm ja... ok japanac iz ZDA ne seri... ja res, tko je to pr nas... kaj pol ta negro hoče od mene in zakaj mi ponuja, da si ogledam tities?... jah to pa če plačaš še več... ja pol je striptiz?... neee... no ja je... no ni... ah japanac nimaš pojma... v glavnem negri navalijo samo na belce... torej samo ne mene... drugih belcev ni tuki v bižini... mislim, da so odkrili celo v katerem hotelu spim ker zadnjih par dni je kar veliko punc pod mojim oknom... no tudi fantkov, ki so oblečeni kot punce... vglavnem Japanci so rasisti pa ne mi rečt da niso... vsakič ko grem na metro al pa kej mi vsi hočejo pomagat... pa kdo je reku, da rabim vašo pomoč?... a je to mogoče zato ker sem bel?... ko sem prišel s trajektom na Japonsko sta me dve ženski takoj pelali v vrsto za tujce... majo vrsto za Japance, vrsto za Japance s stalnim bivališčem v Koreji in vrsto za tujce... pa kdo prav, da sem tujc... kaj pa če sem Japanac s Severne Koreje... kako veste da nisem... a ste že kdaj vidl Japanca s severne Koreje... a me je kdo sploh kej vprašu... a je to zaradi barve moje kože?... pridem v restavracijo in prvo kar me vprašajo je "U nid fork?"... kaj a izgledam k da ne znam jest z unimi vašimi palčkami?... v vsako roko eno pa nabadaš... a je tolk teško... ampak vseen, kaj a izgledam k tujc... a je to zaradi barve kože?... v glavnem rasisti... pomoje majo še vedno v krvi to, da smo jim med drugo dal vetra... očitno res ker kamorkoli grem se mi klanjajo... dobro dobro ni treba ... heh no dej še mal... heh ok zdej pa dost...
V glavnem bil na bullet vlaku... no to pa je to kar jst rečem express... skor tko k Niš ekspress... ne resno 350km/h in več... tam nekje do 500... kao... no mogoče pa res... rabil manj kot 3 ure za 780 km... z vmesnimi postajami seveda... vlaki z cele Japonske vozijo na 10 min... torej rabiš pridt iz Tokya v Kyoto ali pa kam drugam, čakaš največ 10 min... nenormalno... tile Japanci so res spedenal sistem... a ne pri nas... dvakrat na teden Maribor-Ruše pa še to ima dva dni zamude... al pa neki SapSan... ma idi bre... če bi bil tale bullet vlak med Moskvo in Vladivostokom bi šu kuj še enkrat... torej 9200km z 350km/h... to je .... to je 9200 x 350.. neeee... to je 9200 + 350... neee.... no dejte vi zračunat k ste bli v šoli... v glavnem bil na vlaku... vsi okol mene s tistimi maskami... po ene pol ure jih večina sname... sosedje za mano imajo s sabo dve mejhni punčki... totalna živca... nonstop mi brcata v sedež... tko ne bo šlo do Tokya... ne resno... kaj naredit v tem primeru... tile Japanci so full občutljivi... ne morem jih glih nadret... mal opazujem okolico in kar naenkrat me pograbi mal žlehtnobe... vsake tolk časa mam take prebliske... to pa naredi pot... torej kaj narediti?... jasno ne... zakašljam... he he ok mogoče ne zadost naglas... se res pomatram in kreeeh kreeeeeehhhh... v tem trenutku se mi zaleti in začnem res kašlat... kašlam pomoje celo minuto neprestano... komi pridem do zraka... pomoje čist rdeč v faco... dvignem pogled in cel vagon spet z maskami... tamalih dveh nikjer več... zadnji zici prazni... he he no pa mam mir... tko to delajo balkanci... spet mal opazujem okolico in vidim, da se vsi železničarji vedno priklonijo ko pridejo v vagon ali pa ko izstopijo... he he čaki zdej... počakam na bejbo z vozičkom za pijačo... gre mim in grem za njo... kao na wc... na konc vagona naredi obrat in priklon... jst takorekoč pred njo in se ji priklonim nazaj... ko vidi, da se ji priklonim se prikloni še meni... se ji priklonim nazaj... mal začudena se prikloni še enkrat... spet nazaj... i tako 5 min... končo vidi, da jo zafrkavam... mal smeha še en priklon in gre... seveda se me do Tokya izogiba...
V glavnem tole z klanjanjem je res mal preveč... vedno manj je sicer tega razen v uradih in uradnih službah... drugače pa več ali manj opuščajo... normalno... pomoje je bilo to priporočilo ministrstva za zdravje... kdo bo pa nonstop financiral zdravljenje bolečin v križu... sicer starejši to še vedno prakticirajo ampak oni so itak že na pol pod kotom tko, da jim ni težko... tujcem pa seveda klanjanje sploh ni obvezno... pomoje bolš ker kokr se jaz spomnem iz časov ko sem se učil japonščino in japonsko kulturo se moraš prikloniti glih prav... torej ne preveč in ne premal... seveda je odvisno od tistega kateremu se priklanjaš in v kakšnem odnosu si z njim... v glavnem komplicirano... kot drugo pa da pripraviš balkanca da se klanja bi vzel preveč časa....
Aja a ste vedeli, da Japanezi delajo cca. 16 ur na dan? In pol se vi neki bunite!... ni čudn da tuki ni šipcev... tam kjer se dela in ne krade jih ni... In ko smo že pri tem... kakšno olajšanje... tuki si pa upam pustit tud denarnico sred metroja... vem da bo čez pol ure še vedno tam... no ja razen če ne bo kdo poklicu policije ker bo mislu, da je kej eksplozivnega... tuki majo zdej ful akcijo proti zapuščenim predmetom... v glavnem noben se te ne upa niti dotakniti... vse gre po strogih pravilih... res sem navdušen... kaj bi jim delu če bi bil mal več časa tuki... čudn da ni več balkancev... no ja sigurno je bil eden pred mano... če ne druzga vem zaradi imen mest na Japanu... nekdo me je prehitel pri poimenovanju... sam poglejte to - Iwakura, Kitanagoya, Akita, Kitaakita, Fukui, Fukuoka, Lizuka, Fukushima, Kitakata, Takayama, Kakamigahara, Fukuyama.... itn. itn. ... če si ta imena ni zmislu en balkanac...
V glavnem bil na vseh glavnih točkah... slikal pa nisem nič... Japanci ne marajo slikanja zato sem fotkič pustil doma... ok sej vem ta je mal bosa... japanci ne marajo slikanja hehe... no ampak jaz sem fotkič res vedno pozabil vzet s sabo... nekaj slikic sem le naredil in jih bom prilimal takoj ko jih razvijem... zdej grem pakirat ker čez 1 uro šibam za Kitaj.
Slovenija do Tokija!
