Prezivel prvi dan v Kijevu... ok prezivel prvi dan v Kijevu v hotelu (ali bližini)... :)
Moral sem si mal odpocit od vlaka in vsega... Sel danes ven in ugotovil nanslednje:
- Kijev sploh ni tolk slab kokr sem prvo mislu... ok res, da nimjo javne razsvetljave oz. če jo majo jo šprarajo...
- tuki je narobe svet oz. ali se spomnete filma Undergraund... isto... vsi mislijo oz. izgleda kot da vojna še traja
- tuki je narobe svet - vsi majo krožnik s pomfrijem pred sabo, krožnik z plesko (piščančjo) pa na drugi strani mize... režejo preko mize in ce kej dol kapla, kapla po pomfriju... no sej v bistvu ni tolk neumn
- v Budimpešti ima vsak lokal namizni fuzbal.... tuki ima vsak lokal biljard... ruski... 9 belih in ena črna... še vedno ne vem kako se to igra.... narobe svet
- žgane pijače se v restvraciji prodajajo po gramih.... ja po gramih!... pridem v restvracijo pod hotelom in naročim pivo in viski... prvo je bilo pol ure mutenja kater viski... ne razumejo "men je vseen",,, ko končno dorečemo, traja še vsaj 10 minut, da ji razložim, da hočem samo prst viskija in ne 100 gramov, ali 500 ali kilo...tuki je navada, da vsi naročijo najmanj flašo... ta restavracija je pod našimi pogoji menza... moraš vzet pladen, naložit gor hrano, plačat.... in šele potem poveš kaj bi pil... očitno je to tukaj haj klas restavracija saj so tuki sami kravatarji.... vsi vedno naročijo zraven še flašo žestokega.... nevrjetno.... navadno kosilo v menzi za dva + kilo vodke prosim... seveda od poldneva naprej vsi že že veselo sipajo....
- ura za zapiranje pomeni ura za zapiranje... tuki ne poznajo še 10min,,,če se restavracija zapre ob 22h, to pomeni, da je prazna ob 22:02.... ne resno... ni grdega gledanja ali ugašanja muzike in luči... pridejo do mize in te tako naderejo... nema tu trte mrte.... doživel na lastni koži...
- bil v lokalu, ki je ... do jaja, kelner Denis, mi je predstavil kaj to pomeni bit pijan v Kijevu... človek je zaposlen v lokalu, ki ga držijo Armenci... meša sam svojo vodko in je allinall car...vsi ga poznajo... dal mi je za probat svojo žganje... sick... dobr ampak sick... meša vodko z enim hudim čilijem... dobr ampak pekoče.... pekoče ampak dobro... prav, da se meša dobro z borštom... ne vem nisem probal... še vedno me vse peče... ko sem ga vprašal kaj da notri mi je rekel "sikret ingridijant" in mi pokaže vrečkico z enim žajbljem... mi da na prst, da povoham, jst sevedam dam na jezik, čist mal,, tko k belo.... in valda.... pjuhhhhh..... zažge k šibica... tole ni čili.... to je neki bistveno pekočešejga....
- ker sem spoznal Denisa, sem valda moral spoznat tud celo kafano... ala lej ga tujca zalutal k nam... povabljen sem spet jutri zvečer ko majo žur.... noro... helovin žur... eden boljših loaklov v distriktu...
- za sosedno mizo neki Denisovi frendi... kao neka mafija al neki... zgledajo zajebani...
. spoznal parček... ki me je vzel pod okrilje.. sedimo za šankom... onadva bl zadržana, ampak vidim da se hočeta pogovarjat z mano...po vodki ali dveh. mi razložita vse ukrajinske navade, vključno z igranjem biljarda, ki ga še vedno ne razumem, kaj moram prinesti v goste, koliko stane taxi, kje je varno in kje ne, kaj si moram ogledat, kje je lepo in kaj je dobr...mi plačata en drink, me povabita na pravo ukrajinsko kuhinjo in mi razložita vse glede ukrajine, rusije in vse do našega balkana... lokalci so dbešt... v ukrajini jih očitno spoznaš za šankom...
- sem vam že povedal da je jutri tuki halovin? ja oni ga prestavijo na datum ko njim bolj ustreza... važno da je petek ali sobota.... v kafani od Denisa se reže buče že od jutra.... kao nek proces... halovin in nož... neki tazga k v pleboj menšnu... 16 ukrajinik, ena buča in en skupr za sladoled... opala skupr za bučo.... ko postrgajo vse vn,s flumastrom narišejo faco in potem pravi deci to izrežejo... Ivan začne rezat... začne pr očeh in ni dolgo tega ko ga eden iz "mafija" mize. vpraša "Ivanj, kje ti njojščj"... ivan pokaže na svoj pipiec od3 cm in že mu mafijaš da svoj pipec od 12 cm.... jst valda v smeh, kar "mafijaša" še bolj podžge... "Ivanj!!!"... in že mu moli drug pipec iz drugega žepa .... tokrat 25cm....s sabo ga seveda nosi, da vsake toliko kaj izrezlja iz lesa,,, tko kot vsaki pravi ukrajin,,,,
- spoznam enga šveda, ki pravi, da je iz mojga hotela... kao neki dila z kemikaljami in nafto.... ma ajde nek mu bude.... vsak ima ima svojo pričo...
- plačam za vse svoje drinke, ki jih ni bilo malo in še za nekaj drinkov od parčka... 11eurov... matr so me nategnli
- med tem ko tole vse pišem, zraven mene spi varnostnik od hotela... recepcija je zaprta že od nevemkdaj, samo še varnostnik vse nadzira.... ok mislijo, da nadzira... zdej vsaj vem, da vse tiste kamere na hodnikih ne delajo...
Grem šlafen... adju!!!!
Saturday 30 October 2010
Pics, slike, ali lej to je v barvah... Day No. ???
Pešta vs. Kijev ali Day No. ???
OK končno za lastnim računalom! Zdaj sem že v Kijevu! Mal sem manjkal vmes, ker se mi ni uspelo preboriti do čipkalnika! Non-stop zasedeno pa še pot je trajala ene 25 ur... Aja zdej sem GMT + 3 oz. Ljubljana + 1 ura!
V glavnem - Pešta vs. Kijev = 1:0
Vse kar lahko slabega rečem o Ekmez landu, je samo to, da ga nisem uspel celga pogledat - hotu sem it še v tiste labirinte pod gradom, Memento park, ki je poln kipov socialistične ere in pa na Citadelo... mesto pa je fenomenalno. Jst sem čist navdušen! Takoj bi se vrnil nazaj... če bi mel čas... aja sej sem v penziji... ampak da bi bil še enkrat 25h na vlaku – ne hvala! Ljudje v Pešti so čist drugačni, prijaznejši, ustrezljivejši, znajo vsaj malo angleško.... Nategnli so me samo enkrat, pa še to je bila ena stara mamca, ki se je pomoje zmotila - 300 HUFov mi je premal vrnila za metro karto... OK edino kar me je res motil je bil moj hostl - notri totalna vlaga in manj kot 10C. Spal sem oblečen, s kapuco na glav pa še s koutrom pokrit. Po drugi strani je pa to tud plus - pijača je bila nonstop hladna... drugi dan je ponoči deževalo in glih mim mojga okna je bil napelan žleb... celo noč sem sanjal da me scat in glede na loputanje z vrati sklepam, da tudi vse moje sosede...WCji pa drugač povsod čisti, najbrž zato ker uporabljajo stranske ulice... no zdej upam, da jim je jasno kaj naredi balkanac na tolk čistih WCjih...., hrana odlična, postrežba fenomenalna...
Sem pa na poti do štaciona vzel taxi - vreden vsakega evra!!! Najbolj nora vožnja do zdej... ever! :) Lunapark - roller coaster! Se prpele tip z enim razmajanim šaranom, mejhn, nikakav, brez zob in čist zadekan - on, ne šaran. Vržem vzad torbi in štartava - prvo se peleva mal po napačni strani, potem začne klet "stupid drajver!" ko se voziva slalom med busi in parkiranimi avtomobili (ali se mi je pa zdel da so parkirani k sva letela mim), se skor zapič v eno fiestico, ki je čakala na semaforju in valda začne trobt in se dret "vumn drajv nou gut - dej klin fingrs errrr drajving!!!".. in res, prehitiva in ženska si puca nohte! greva naprej in mi reče "kamikaze" in mi kaže s prstom na enega od kurirjev na biciklu in se smeje.... skoz rdečo z ene 80km/h v fogu, gasa naravnost do štacjona in pazi to, pazi to - z ročno parkira v boks - bočno!!! No skor čist do konca, še ene pol metra pa bi blo parkiranje po šolsko! Noro! Pogrešam ekmeze!
Vlak! Pridem na štacjon, vržem torbe v locker in grem še mal po mestu - v hišo terorja, ki je pomoje bl kakšen art center kot pa kakšen muzej, ampak dobr. Aja da vidš to - notri ena skupina mladoletnikov, nekih 10 komadov, ki vsi tolažijo enega kolega, ki čist objokan sedi in gleda v ekran, kjer se rola filmček o kozakih, ki plešejo... ne vem kaj ga je tok ganilo... v glavnem isto grupo vidim cez pol ure v kletni etaži, ki je namenjena spominu padlim v revoluciji in žrtvam socializma... on spet bruhne v jok... ti ljudje so res čustveni... v glavnem pogrešu bom ekmeze! Do vlaka preživim še nekaj ur v restavraciji na štacioni... Aja vlak - pridem na peron z tistimi 100 kilami na ramah in vprašam sprjevodnjika če je to vlak za Kijev, model se obrne stran in kao, da me ni slisu (a pazi stojim pred njim), ko pa mal bolj odločno nastopim - beri se zaderem, pa le reče "tikjet", mu dam karto, pogleda in čist počasi in nejevolno pokaže na vagon pred katerim stojiva... Pridem gor in ne najdem mojega kjubikla, zato, malo povprašam okoli, nakar mi en ukrajin reče "jes jes fajv-fajv djer", in res 55 je bila zadnja postelja (zgornja) v zadnjem kjubiklu na vagonu! Komi se vsedem že ta isti pametni sprjevodnjik na vratih "tikjet", dam karto in neki gleda in mi nakaže, da je 55 zgornja postelja in potem vprašanje "nacionaliti?", rečem "zlowenijen", zavzdihne, odkima, vzame karto in gre... ok, ampak ma da mi jo vrneš, se zaderem... bolj sam pri sebi... oblečem tist povštr z unimi zapakiranimi prevlekami in zaspim... zbudim se ko slišm, da se ene ženska neki dere pred mojim kjubiklom in da se vrata zapirajo in spet odpirajo... razberem, da je to zato ker ona pa že ne bo spala na zgornji postli... pride not njen tip, prijazno pozdravi in začne oblačt zgornjo postlo, kao, da bo on tam spal... sele pol se spomnem, da bi moral it jst na zgornjo... aaa zdej je kar je... grem na wc in vidim, da so tile ukrajini vse te cifre mal pomešal, tko, da je 55 in 51 v mojem kjubiklu, ampak postli sta pa 52 in ena za katero se ne ve - ni cifre... super, tko mi vsaj ne morejo težit... aja na teh wcjih moraš stopt stran ko z nogo spuščaš vodo... fajn stran, če ne se lahko zgodi, da tisto ker je namenjeno na tire, konča na tebi (ja wcji so še tisti, ki vržejo vse na tire)... zaspim in se zbudim na meji
Meja! Ekmez pogleda pasuš in OK. Čez kakšne pol ure pridemo na drugo stran in pride gor ukrain v vojaški uniformi - nimam pojma kaj so - policaiji, cariniki, vojska ali nekaj vmes. Gleda moj pasuš in reče "vaučjer", gledam jst njega debelo in rečem "passport" in kažem, na to kar ma v roki, pa spet »vaučjer« pa step bulim, koji bre vaučer... reče on "nacionaliti?", ponovim že staro dobro "zlowenijen", opet on sa njegovim "vaučjer", ma kakvi vaučer bolan... bre! Končno vpraša "ver ju stej", pa rečem "Kijef" i opet on neki o vaučerju, pa se hitro spomenm in rečem "hotel", "aaaaaa hotel!"... očitno je to bistvena razlika... vzame pasuš in zgine... se glih vležem in .... moj prvi pravi kontak z Ukrajino!!! If you know what I mean!!!! :) Pride carinka, carinikinja, carinovka... no kako se reče... in valda, kaj mam in kje, seveda brez besede angleško in ko ji pokažem rukzaka v luknji pod postlo, reče "žbljm?" in me gleda.... "what?" in ona spet "žbljfmkmkja?"... pomoje je to zgledal kot mala komedija dveh tepcev, ki neki krilita z rokami in se vsak po svoje neki pogovarjata... pade v smeh in tko, se malo "pogovarjava" še kakšno minuto... na žalost je še velik potnikov na vlaku zato gre... drugač bi ostala... vsaj tko mi je rekla.... škoda k je nisem sliku!! Spet se uležem - ura je 00:30...
Ob 02:45 men že kar precej grabi panika - kje je moj pasuš? Pa ne mi rečt, da mi ga bo carinik/policaj/vojak splel. Vstanem, pogledam skozi okno in se odpravim proti vratom, da bi se mal razgledu oz. poiskal tega tipa z mojim pasušem na kar plebledim... še enkrat pogledam skozi okno... pomanem oči... pa to ni res... ok zdej pa res panika... Jst sem 20m nad tlemi!!!! Tile cigoti kradejo podvozje!!! Aloooo! No ja mogoče ga sam menjajo... 03:30 vlak se začne premikat, jst pa še vedno brez pasuša... halooooo!!!!... lejga lejga sprjevodnjik... isti kot prej samo v drugi uniformi... cigo dela za obe strani!... ga kličem ko gre mimo, da ga vprašam za pasuš in nič... mutast tale tip! Vlak se ustavi in gre nazaj... ahhhaaa so spomnli na moj pasuš! Vlak kar gre... nazaj proti ekmezom... matr deportiral me bojo.... spet se ustav in gre proti Kijefu... pa dobr kaj jim je... tko še ene 5krat... končno zagledam znan obraz... vojak/policaj/carinik z mojim pasušem!!! Pita on mene "Armin?", jok brate, Mustafa, valda, da Armin sej maš pasuš v rokah.... Grem spat!
Ponoč enkrat pride sosed z zgornje postle... tako tiho kot je prišel je tud šel... sploh ne vem ali je spal ali ne... pomoje ni zdržu mojga prdenja in smrčanja... he he dobra taktika za naslednjič ko bom hotu bit sam!
Voz se pelje mimo enih razpadajočih tovarn, hiš, spet tovarn... spet tovarn... matr so bili delavni tile ukrajini... spet tovarna... polje... polje... tovarna... pašnik 1miohektarjev in 1 muka... tovarna... 1 muka prvizena za drog razsvetljave, ki je najbrž nazadnje svetil 1967... tovarna... uh lej srp pa kladivo na eni 20m ograji... hiše... še mal hiš... tovarna... ogromna tovarna... lej lej zvezdo na bajti... uh lej na eni hiši ročnitrinožnialarmzaletalskinapad... tovarna... zeeehhh... pašnik... zeeeehhhhhhh....
Nevrjetno ampak na vlaku bolš spim kot zadnjih nekaj dni - tist splav je bil res kr neki. Šele zdaj opazim tele ukrajine - modeli vzamejo celo garderobo za na vlak! Ene cunje v katerih pridejo, ene za na vlak zvečer, ene za spanje in ene za na vlak čez dan... a ne mi balkanci! I mi bi u Europu!
18:30 sprjevodnjik gre spet mim... haloooo... spet nič... res mutast... slišim, da ga tud drugi kličejo pa nič... ok kedaj bo tale kijef? aja ni 18:30 ampak 19:30... popravlam uro...
Kijef! 20:00 lokalni čas!
Končno! Stojim na peroni in nimam pojma kam... vse brez oznak vse v temi... že z vlaka sem vidu, da ni nič osvetlen tale Kijef... pa kaj šparajo štrom tile ukraini, sej majo črnobil...khhhm... pol črnobila... glede na to kam gre folk sklepam da je to izhod... končno pridem do enih šteng (nimajo niti za tekoče stopnice... full so me razvadl tile ekmezi)... vse temačno... vse polno ljudi... kot eni zombiji... tirov miljon... peronov še več... en most, ki očitno pelje do glavnega vhoda, vprašam policaja kje so informacije in mi full prijazno vse razloži... pridem do informaciji, kjer punca ne zna niti besede angleško še manj pa nudi kakršnekoli informacije... opažam, da če ljudje ne znajo angleško se raje naredijo neumne... e nečeš ti tako lahko... spet ji težim, nakr mi z veliko muko in veliko kriljenja z rokami razloži, da turistični informaciji oz. točke ni... ok hvala...
grem pred štacion in seveda ni nobenga normalnega taksija - kot sklepam so vsi na šverc - in seveda sklepam pravilno. Spet je vse temno... razsvetljava je, ampak komaj vidno... zgleda kot, da so povsod sami zombiji... pod normalnimi okoliščinami bi mi to bilo še kar zanimivo, zdej pa niti ni... vklopm GPS in ugotovim, da je do mojga hotela min 7km... ok grem raj na taksi... grem do zadnjega v gruči... vem, da me bo nategnu ampak ne morem več nost tega ruzaka... komi čakam, da še par stvari stran zmečem!...taksi čist zatemnjen... slovenski čefurski mafijozo stil... samo da je škoda... pomolim mu listek za naslovom mojga hotela in reče »aj nou, aj tejk ju«, valda kuj vprašam »how much?«, »fajv fajv« se naredim neumnega »how much???«, on »handred«, jst »euro?«, se nasmeje in reče »nou nou handred tventi hrivna«, »what? You said fajv fajv!«, »ok sit sit, gou gou«... model je u rezervi, zato upam, da bo vsaj malo pohitel... prideva do hotela... »How much did you say? Five five?«, »No, handred fifti«, »ha ha haha«, »OK, I'm gonna give you hmmm 90!«, »Nou, nou, ju si hav far vi gou! Handred fifti!!«, »Nemam toliko brate...«, »Da da imjaš...«, dam mu 200, da mi zamenja, ker vidim da mi bul v denarnico in kaj mudel naredi... vrne mi 40!... jst valda v smeh... mislu sm da bom padu dol od smeha... tak nateg pa še ne!!! Pol vid, da je res bolana in se še on začne rolat in mi neki razlagat, da je to full pocen, jst se pa kr ne morem nehat smejat celotni situaciji... vzamem ruzak in grem v hotel...
Ostalo pa brez zanimivosti! Recptorka v hotelu je uradno administratorka! Noben, ama noben ne govori angleško... al pa da bi vsaj razumel! Vse deluje tako žalostno. Revno. Hotel je res socialistični! Dno dna! Največja luknja v BGDju je 5* proti temu... dno dna... revščina... i oni bih u Europu!
Bil v takozvanem supermarketu... se spomnete poročil iz rusije ko 200 ljudi stoji v vrsti pred trgovino z praznimi policami... al pa če se še spomnete trgovin pri nas pred 20 in kusur let... isto... štacuna z napol praznimi policami... vsaka stvar je samo v dveh različicah... salama ali salama brez ovitka... kruh ali pa kruh narezan... nakupu celo vrečo pijače in hrane za 6 eur... trudu sem se vzet bolj drage stvari ker je zgledal bolj okusno... vse je zanič... ne glede na pakungo... in kaj je ta obsesija z piščancem... vse je z piščancem... bil v »restavraciji« kjer si lahko vzel, solato in pa glavno jed, ki je bila ali piščanec v roli, piščančja pleskavica ali pa pečena piščančja bedra... vzamem v roli, se vsedem in navalim na solato... seveda je solata z koščki piščanca... pridem zdele dam in vzamem iz hladilnika nek namaz, ki sem ga kupil včeraj... namaz z okusom pečenega piščanca... očitno edino piščanci preživijo radioaktivno sevanje... mah sej v bistvu je kar v redu... za ta denar
Subscribe to:
Posts (Atom)