Thursday 18 November 2010

Leningorod... Day No. nimam pojma ampak pomoje bo kmal že en mesec...

Brrrrrr.... to je vse kar lahko rečem! Uzunu kaže -1C ampak vem, da je najmanj -10C.
Ampak sem ga le dočakal... pobeljen SanktPetersburg!!!
Če si lahko sposodim besede od pokojnega Viktorja Tsoya:

Город

Я смотрю в календарь, я знаю, что скоро зима.
Наша улица на глазах меняет цвета.
За решеткой желтой листвы я вижу птиц.
Моя двадцатая осень сводит меня с ума.

Я люблю этот город,
Но зима здесь слишком длинна.
Я люблю этот город,
Но зима здесь слишком темна.
Я люблю этот город,
Но так страшно здесь быть одному,
И за красивыми узорами льда
Мертва чистота окна.

Фонари за окном горят почти целый день.
В это время я не верю глазам, я верю часам.
И теперь я занят только охраной тепла.
Вот ушел еще год - сколько останется нам?

Я люблю этот город,
Но зима здесь слишком длинна.
Я люблю этот город,
Но зима здесь слишком темна.
Я люблю этот город,
Но так страшно здесь быть одному,
И за красивыми узорами льда
Мертва чистота окна.

Ne bi se mogel bolj strinjati! Lepo je mesto samo prekleto mrzlo... pa še sam... tko nekak v prevodu... ok sam kdo je Viktor se sprašujete... Janči, Darči to je eden od bivših predsednikov CCCP!


Na sebi imam dva puloverja, bundo, kapo, rokavice.... sam kaj ne... pa še vedno me zebe... kako zdržijo tile pozim... takrat ko res pritisne... vsi so že zdej v plaščih in kučmah... o lej enga v kratkih rokavih... v glavnem totaln mraz... sem reku da je treba rusijo vidt pozim... maj es... tole je preveč... o lej spet en v kratkih rokavih... pa ti niso normalni... avtomobili že vsi z zimskimi gumami... ste jih vi že zamenjal?... ampak tuki niso navadne zimske... tuki so še vedno tiste, ki so pri nas že 30 let prepovedane... tiste z 10cm profila in kovinskimi špicami... piha k pr norcih... hvalabogu za askorbinsko kislino... naj bi bilo max 150mili gramov na dan... jst jemljem 1500 do 3000... bolje bejba na strehi k negro v postli... tole ni normalno... pozim naj bi se spustil na -25C... če štejejo tko kot zdej to pomeni -40C... led z ulic ne odstranjujejo ampak ga samo razbijejo... sneg?... se bo že stopil... trenutno noro sneži... ampak ne snegec kot pri nas... tuki pada k dež... tolk je zmrznjen, da ko te tolče po pleši že kar mal boli...

Kar se pa tiče ljudi... tile so še bolj prijazni kot Peštanci... ne resno... vsi bi radi pomagal... že samo če nakažeš, da nisi domačani takoj skočjo... nabral sem že cel šop vizitk od raznih punc, ki so mi pomagale... huh... kao pokliči če se boš zgubil... he he... ob 1h zjutri?... seveda kdaj pa?... ne resno... prijaznost na višku... narodna noša je podobna kot v Kijevu... edin, da ni vse tko enobarvno... če sem pomislim kok more šele njih zebst... a za lepoto je treba potrpet... kamorkol pridem, lepi nasmehi... ne ne govorim o novi zobni pasti ampak samo o tem, da so vsi prijazni... na banki so zadnjič zaprl šalter zarad mene, da mi je gospodična šla pomagat... ko sem šel kupit karto za vlak, so iz pisarne vrgel enga, ki je pred mano čakal na avionsko karto, da so lahko men pomagal... če grem nekam jest, imam kar naenkrat 4 kelnarce okolk sebe... nikol dost vprašanj... nikol sam... najraj bi se kr vsedle za mizo in se pogovarjale mal... res prijazni tile Petrogorodci...

Danes grem nazaj v Moskvo in potem 21ga naprej... direkt do Vladivostoka... brez ustavljanja... dost mam mraza... spet z SapSanom... do Moskve namreč... naprej z navadnim čihapuha... upam, da bo tokrat šalabajzer kej bolj stisnu... šalabajzer na SapSanu namreč... itak je sama ravnina tko, da ne vem kaj ga šparajo... no ja razen 17km Tsarjevega prsta... Armin kaj je to Tsarjev prst... Janči, Darči... to je sveto mesto kjer je Tsar prvič iztegnil sredinca... tam ni nič prometa, zato so tud naredil obvoz... ne res...

Kaj pa je drugač novga?... eh evo... prvi dan ko sem se čekinu v tale hotel... ali kot ga imenujejo minihotel... naj bi mel 14 sob... jst vidim samo 3... je bla ena kjut administratorka, ki me je sprejela... vse se zmenla v 5 min... plačam za tisti dan ker nisem mel več gotovine in se zmenim, da ostalo plačam naslednji dan... naslednji dan šok... na recepciji ena stara gospa v temnoplavi pidjami... jep v pidžami!... me zagleda in takoj "jej jej sr jej!"... "grem jest ja... full lačen"..."vuot?.... jej jej ju nid tu pej sr... jej ju nid to pej!"... "hey hey you need to pay, thats ok, i will pay, hey hey hey!"... "vuot?".... mal se mi že trga tuki... nimam se s kom pametnim pogovarjat pol pa nonstop nekoga zafrkavam.... ok grem do nje in mi panično kaže da moram plačat še za naprej... vem, sej tko sem tud zmenjen... ji razložim, da grem na bankomat in ko se vrnem bova vse poravnala... pridem čez ene 2 uri in se zgodba ponovi... "jej jej"... ne vem zakaj ji je tolk všeč tale jej jej... od kar sem kle poslušam samo tale jej jej... mi na listek izračuna kolk... dam keš in grem v sobo... čez eno uro grem spet ven in spet "jej jej"... ok kaj je zdej... očitno je napačno zračunala... grem pogledat in ok naj ji bo očitno se je zmotla... doplačam in grem... se vrnem čez 3 ure in spet "jej jej"... ok zdej si pa že malo preterala... spet se kao zmotla... spet doplačat... ej čaki mal zdej... vzamem tist listek v roke in greva skupi računat... ok res se je zmotla obakrat in bi res moral doplačat še enih 100 rublov, sam kokr vidm ji matematika ni najjača strana... nekak zabluzim in ji zračunam tako, da mi mora ona vrnt 100 rublov... o tem noče nič slišat... grem v sobo in zvečer spet ven... spet "jej jej"... ok zdej pa res... kaj bi rada... jej jej spet sem se zmotla... tele stare babuške so najbolj prefrigane... igrajo na uno foro jst sem stara in boga... ok greva spet računat... spet sem ji jst kao dolžn... zdej mam pa tega dost... grem v sobo po čarunalnik in preverim mojo rezervacijo... lej lej... to kar sem mel na rezervaciji in to kar mi ona zaračunava je razlika 1000 rubljev... ji pokažem in ji razložim, da bi rad 1000 rubljev nazaj + 100 od prej, ki mi jih je še dolžna + 700 ker sem ji tolk doplačal + še nekaj drobiža, ki sem zračunal... jej jej jej jej.... to pa ne gre... eeee onda na izi s tvojim jej jej... od tega trenutka dalje sva najbolša frenda...
Kluč imam svoj, s katerim odklepam samo mojo sobo, zraven pa je še magnetni obesek od "hotela" in od vhodnih vrat... vhodna vrata imajo sistem, kjer prisloniš magnetek počakaš na ton in potem jih povlčeš k seb (če greš ven)... tako kot vsa vhodna vrata na svetu razen na Gorazdovi 15, kjer se odpirajo navzven... grem včeri ven... prislonim magnetek in še preden ga odmaknem slišim tututuuutuuu... potegnem vrata k seb in valda ne gre... ponovim vajo... magnetek, vrata in nič... spet ne gre... vrata se sicer premikajo za malo ampak jih neki nazaj drži... probam še enkrat... nič... ok bom pustil, da se magnetek ohladi in bom probu čez minuto... slišim jst eno sopihanje na drugi strani vrat... čakam kaj se bo zgodil... nekdo prisloni magnetek... tuutuuutuuu in nič... ok zdej sem pa prepričan, da so vrata crknla... že hočem it nazaj do pidžama bejbe, da mi odpre, ko se vrata odprejo in not pade ženska... skor na tla... čist rdeča v faco... zasopihana... pa dobr kaj ti je?... vsa začudena mi začne razlagat, da vrata ne delajo... kot prvo ne razumem te ama nič, kot drugo pa kaj to men razlagaš... ok v polomljeni angleščini v zelo znanem narečju mi razloži, da so vrata pokvarjena... dala je magnetek gor in potem vlekla in vlekla pa se niso odprla... hmmmm mogoče zato ker bi jih morala porint?... v glavnem ona je cel čas stala na drugi strani in vlekla vrata... cel čas... tud ko sem jih jst hotu odpret... stara 4m visoka masivna lesena vrata... ni čudn, da je bila vsa zaripla v faco... kasneje od nje zvem, da je iz Ukrajine... ne me ne čudi... no važn, da si not pršla... te ista bejba je mela zvečer žur v svoji sobi... ona in še dve njeni frendici... ok, ona in še dve njeni frendici vse v pidžamah plus 2 flaši šampanjca plus štirje povštri iz gosjega puha.... need I say more... v bistvu ja... tolk so se drle in skakale, k da bi ble še vedno v vrtcu... punce vse ste najmanj 30... kaj vam je... eni bi radi spal... nikakor, da se rešim teh ukrajinov...
Sem šel tud mal v knjigarno ker tistih 7 dni na vlaku nimam pojma kaj bom delu... prašam za angleške knjige... "uh sr vi hev a lot of ingliš buks... vuot du ju nid?"... ma nima pojma, ti me sam pel tja v un prostor pa bom že sam izbral... prideva da ene stalaže, kjer na eni polici piše ENG... na polici 5 knjig... ena je kuharska... tri so od sexinthecity in ena, ki je pol strippolknjiga... hmmm hvala... "Nou buk for ju sr?"... eh ne, ne dons hvala... sem kasneje zvedu, da to ni bila una znana Leningradska knjigarna... ena je nekje vzadi, kjer majo vse sam kaj ne... no bom pa v Moskvi kej nabavu...
Bil v meku... ne namenoma... glede na to, da sem v rusiji jem vse samo rusko... tud rusko solato... prvič na poti sem jedu pravi junk food... in moram priznat, da mi je prov pasu po dolgem času... zavil z ulice v eno lepo gostilnico.. to kar zarad mraza delajo vsi na vsakih 500m, da se ogrejejo... in ko iščem plac za se vsest, grem mimo blagajen... šele zdej opazim, da je to mek... najbolj zrihtan mek ever... vse v old skul opremi... očitno še od prejšnjih lastnikov... čendelirji... usnjene sedežne... ma ni da ni... naročim bigmek meni... ok mek je isti vse ostalo pa faaaakkk... pomfri je za štiri naše najmanj, cola pa je 0,8 litra in mal čez... in to prava kola, ne un sirup...cel mek povn folka... kako so lahko tile tolk suhi ob takih porcijah... v glavnem dost frija za naslednjih nekaj tednov...

V glavnem moj rojstndan se bliža... kaj mi boste kupl? Jst sem razmišlu, da bi namest vseh teh dragih daril, k mi jih vedno kupujte, tokrat raj nakazal dnar... aaa?... kaj pravte... z lepimi željami evo ti 100 euro na čelo... al pa kej podobnega... no, nou prešr...

Slikce ko pridem v  Moskvo, ker tuki neki net štrajka...

Grem zdej počasi proti želežniški, ker ta pot bo še trajala...
Adju