Tuesday 16 November 2010

Sankt Petersburg, Leningrad, severna prestolnica, Peter in severne Benetke.... Day No. ok to je že mal pase...

Ok prišel! Tale fajnopevani SapSan je bl nč k kej... kao potovali boste s hitrostjo 250km/h... kdaj že?.... komi smo se dotaknili 200 že bremzaš... pa to ti ni parna lokomotiva brate... taki šalabajzerji, ki so navajeni samo na premog so zafural tud črnobil... ni tuki elektrik spljoh...

Kot prvo naj povem da je to čist neki druzga... tale SapSan je bl avion k pa vlak... stevrdese oz. rejlatendantke z vozički s pijačo... vsak vagon ima spredi prostor za informacije in nakup spominkov... povsod mosad... kaj?.... no ja skor mosad... vsak vagon ima vsaj 3 policaje za katere se ve ker so v uniformi, ostali se skrivajo... najbrž zato ker je vlak komi en let star pa so ga že dvakrat vrgl v luft... restavracija vagon ima samo twix pa krekrje.... povsod displejčki z hitrostjo, temperaturo, zasedenostjo wcja... pač dobr je vedt kolk je uzn temperatura in komu trenutno zmrzuje rit na WCju... dobiš slušalke... ma ni da ni... edin wi-fi ne dela... no ja dela ampak ti nočjo dat gesla... lohka rezerviraš hotel kar na vlaku... lohka ti naročijo taksi... ma res na nivoju...

Pridem na postajo uro in pol prej, da si mal ogledam še okolico, ker sta tuki še drugi dve postaji, kjer bom z ene štartu za Vladivostok... ja Moskva ima 9 postaj... glavnih... pridem na tole leningrajsko in se ponovno prepričam, da v tej Moskvi pa res ni šans da se zgubiš... vse lepo označeno... povsod puščice... grem do table z informacijami in... ugotovim, da sem na napačni postaji... doh.... ok grem nazaj... ok to je L... to je ....E.... a neee.... to ni L to je G... ok grem nazaj na drugo postajo... ta je prava... vse diši vse čisto... tud bruhico so glihkar spucal... grem v kafič na peronu in čakam... medtem ko pijem sok gledem šalabajzerje uzun kaj delajo... en polaga en tepih... drug štima neke metr visoke piksne... tret napeljuje en rdeč trak... pa kaj delajo... zapirajo moj peron... če nam mogu na vlak bo enga neki bolel dons... v tem trenutku pride moj SapSan... na točno ta peron... hitr plačam in grem ven, da se začnem kregat s šalabajzerji, da me nč ne briga če prihaja Putin al pa kej in da grem jst gor... in vidi vidi... vsi se mi smehljajo... hostese okrog mene... helou sr... helou... pa helou tudi tebi blondivprektatkikikliznogamidomojihram.... helou tudi tebi.... ko že mislim, da sem res neki posebnega ugotovim, da tko pozdravljajo vse na peronu 7... ljudi pa to je cela ceremonija z tem SapSanom... rdeč tepih... pred vsakim vagonom te pričakajo... glih tolk da te ne izljubijo ko greš gor... karte preverjajo z čitalcem... pospremjo te do sedeža... ma ni da ni... ko se vsedeš še ene pol ure poslušaš kaj in kako po zvočniku... vse je elktronsk... pa dobr so zrihtal tile rusi moram rečt... očitno še full ponosni na novo pridobitev... čez pet let bo najbrž isto kot vse povsod drugod... en mutast sprevodnik pa ko te j***....

Od vzuni vlak tip top... notri isto... ko hodim po peronu mi gre prov mal na smeh ko gledam kako so vsi veseli in ponosni na tole zadevco... o lej en razbit okn... čist razbit pa preliman z eno folijo... he he cel vlak u piko pol pa tale okn... bogi un k bo sedu tuki... jst bi znoru na njegovem mestu... na vratih se izljubim... grem gor in se vsedem na moj sedež... valda sem jst tisti ki sedi zraven razbitga okna... arrrrgggghhhhh.... pa glih jst... hotu sm ene par fotk narest... ma dobr bom pa nazajgrede itak bo kmal tema... se lepo naštimam... vidim, da je cel vagon že več ali manj napolnen razen moj zic zraven je frej... he he mogoče bom pa sam... sam upam, da ne bo tale čičo ki gre mim.... ah ne hvalabogu... sam upam, da ne bo tale pijanček... ufff ne gre naprej.... ne sam ne tale bakica k vem da se bo hotla pogovarjat... uhhh ne gre naprej... ok ni več nobenga super.... babica se vrne... jep ona bo... se vsede in ne a ne b... neki vzdihuje, me dvakrat s komolcev pod rebra.... kao nezanalašč... hvalabogu imam zaščito... in nič, vzame knjigo in začne brat... valda ni blo 10 sek že začne... uhhhh.... ahhhhh... cmokcmok... uhhh ahhhh... cmokcmok... pa ne morem vrjet... neki vzdihuje, melje, menca, kolca, riga, cmoka, si puca zobe, spet vzihuje, spet cmoka.... neeee tega ne bom zdržu 4 ure... gem jst mal spat... dobra stran takih potovanj je to, da se navadiš spat kjerkoli... na letališču, na štacionu, na busu, na vlaku... na babici... ne resno se zbudim ko že na pol ležim na njej, slina mi kaplja na njeno ramo a ona ništa... dvignem glavo jo pogledam in ona nič... kao pa to je normalno... he he ok pol pa uredu... se naslonim na drugo stran in spet zaspim... nimam pojma kaj zadne čase tolk spim... tale Kijev me je uniču... se zbudim kakšno urco pred pristankom... prihodom... mal še berem...grem neki spit... i eto nas... bakica spakirana v sekundi... teče proti izhodu, pomeče na stran vse mamice z dojenčki, vse ruske hovdrete, vse atendete... vsi sam letijo...jst še mal počakam... očitno so vsi teli rusi vključno z tole bakico prvič na SapSanu... jst mam to prednost, da sem prebral vodič... oni očitno ne... ko se že vsi spakirajo, oblečejo, zavijejo v šale in kape, dajo gor rokavice... no takrat počakaš še ene 15min da pride vlak na peron... he he stojte zdele šalabajzerji stojte...

Grem s perona proti glavni ulici z guzne strani postaje... v daljavi slišim eno dretje... full dretja... še več dretja... pridem na glavno ulico in tam ene 50 skupinc po 10 ali več folka... ogromn policije... sem bral, da je tale Peter najbolj nevarno mesto... povsod sami naziji, skini in podobno sranje... v tem trenutko ko to razmišlam mim mene švigne ena plavo bela zastava... pa neeee spet plavo beli nooo.... in res vsi v plavo belih šalih... povsod vse plavo belo... bl ko hodim gor po ulci več teh vandalov... ok sej so pridni sam derejo se pa full... vsi pijani... vsaj ene par tisoč komadov na vsaki strani ulice... vsi trobjo... iz vsazga avta zastava in vsi se derejo... še policaji bi najraj skakal... ena starejša gospodična pred mano mrtvo pijana se neki dere... kr naenkrat sleče plašč in začne okrog skakat in plesat... seveda čist naga edin na licih plavo-bela zastava.... ijoj Armine kam si to prišel... najdem moj bus za "Hermitaž", grem gor čimprej ker ena večja skupina se glih približuje... grem na "Hermitažu" dol... in vuau... celo pot na busu... cca. 4km Nevskiy ulice gledam levo desno... vse odprto, vse dela... povsod folk... ogromn folka... pa nedelja ob 21:30 je... povsod same palače... ampak ne une male palačinke kot so v Rimu... ne prave Palače... ogromne... rabiš 5 min sam da prehodiš sprednje pročelje... in ko stopim tuki z busa valda direkt pred ledeno palačo... zraven pa trg... ne kakšen minjaturen kot rdeči, ampak res ogromen... grem proti trgu... in spet slišm uno dretje od prej... matr pršli so za mano... zavijem okoli fogla da si ogledam trg... in pred mano ene 10.000 navijačev ma kaki 10... 100 tisoč... pa ljudi to nije normalno... skačejo, pijejo, se derejo... mami... mene strah... mogoče pa ne bojo vidl da sem turist... ok mogoče bi me lahko izdal tale živordeč ruzak od 120 litrov, ampak ziher ga ne bojo opazl... še preden dobr razmislm al bi se obrnu al ne, me že dve tamali primetea pod roko in kao dejmo skakat... punce trenutno nosim 200 kil... 132 kil ruzaka pa 68 kil jaz... kako naj skačem... se izmuznem... zaobidem gužvo... grem tam kjer je enih 500 policajev oblečenih v viteške uniforme... mim enih wcjev in ufff... pred Nevo.... še 20 m in moj gesthauz... jep nastanjen sem direkt v eni od palač... nimam pojma kiri ampak zraven je ledena palača... super je... pa še pocen...

Nevrjetno lep tale Peter... nevrjetno! Sploh ga dans še nisem tolk vidu ampak je vseeno full lep... ok zdele se grem spet stuširat pol zvečer pa ven na nočno slikanje mesta... ful je lepo ker je vse osvetljen... res lepo... no sej boste vidl slikce...